Novi vidiki surovih smukaških poškodb

Foto: Profimedia

Medtem ko iz francoskega tabora prihajajo spodbudne novice o zdravstvenem stanju Cypriena Sarrazina, ki jo je skupil ob padcu v Bormiu, pa se v smučarskih krogih znova krešejo mnenja o novem valu poškodb. Kakšno odgovornost nosijo organizatorji in FIS? Kako "usodni" so skrivnostni karbonski ščitniki? Kako dogajanje komentira trener slovenske ekipe za hitri disciplini?

Zbogom, Zlata lisica: konec je bil neizbežen

Alpsko smučanje

3. Jan 2025 7

Alpsko smučanje

3. Jan 2025 7

Sijajne novice iz Francije: Sarrazin že iz najhujšega

Alpsko smučanje

2. Jan 2025 0

Alpsko smučanje

2. Jan 2025 0

Novica o tem, da se bo lahko drugi smukač minule sezone Cyprien Sarrazin en teden po grdem padcu v Bormiu iz bolnišnice v Sondalu, kjer je po poškodbah glave prestal tudi nujno operacijo, preselil v domovino, sprva v kliniko v Lyonu, zveni kot veliko olajšanje. V francoskem taboru govorijo predvsem o popolnem okrevanju in zagotovitvi normalnega življenja. Informacije o zdravljenju bo na posebni novinarski konferenci v soboto zjutraj predstavil reprezentančni zdravnik Stehane Bulle.

Čeprav še zdaleč ne gre za edino letošnjo poškodbo, za nameček pa se z njo le nadaljuje trend iz minule sezone, je Francozov padec na treningu dodobra pretresel smučarsko karavano in sprožil številne polemike. Na udaru so se najprej znašli organizatorji in vodstvo svetovnega pokala, predvsem na račun raznolike podlage na celotni progi, kar je bila med drugim tudi posledica močnega božičnega vetra.

Predvsem v švicarskih in avstrijskih strokovnih smučarskih krogih pa je kar nekaj prahu dvignil poseben karbonski ščitnik, ki ga je uporabljam Sarrazin. Na podoben način je sicer volumen svojega smučarskega čevlja dopolnil tudi prvi smučar svetovnega pokala Marco Odermatt, več nekdanjih smučarjev, zdaj v vlogi strokovnih komentatorjev, med njimi tudi Marco Bühel in Josef Ferstl, pa je ob tem javno razmišljalo o preveč drznem in tveganjem iskanju skrajnih meja.

V slovenski ekipi za hitri disciplini tovrstnih karbonskih dopolnil v smučarskem čevlju ne uporabljajo (zanimivo pa je, da je podobno rešitev našel veleslalomist Žan Kranjec), a glavni trener Aleš Brezavšček razlogov za številne poškodbe (Pietro Zazzi, Joshua Mettler, Gino Caviezel …) ne želi iskati le na enem koncu.

“Položaj je primerljiv s formulo 1. Krovna zveza se trudi omejiti napredek. A tehnika se razvija, pogoji so specifični, tudi tekmovalci iščejo poti do izboljšav. Konkretno, Sarrazinu se začetek sezone ni povsem posrečil. Bil je malce živčen, poskušal je tudi na silo, šel je čez limit. Tudi Odermatt je bil blizu padcu. Pod črto, vsi iščejo svoje meje. Včasih gre kdo čez. Pogoji na progi? Če ne bo ledeno, bomo slušali pritožbe o premehki podlagi. Če bo ledeno, bo šlo to mnogim v nos. Če zmanjšuješ zavoje, bodo hitrosti še višje. Gre za začaran krog,” razmišlja Brezavšček.

V inovacije opremljevalcev in posameznih ekip ne želi pretirano posegati, je bil pa dovolj zgovoren njegov komentar o zneskih, ki jih konkurenca namenja za razvoj. “Švicarska smučarska zveza v alpskem delu letno nameni več kot milijon in pol evrov za napredek v opremi. Avstrijci so zgradili razvojni center s 30 zaposlenimi, v katerem preizkušajo maže, kombinezone in drugo opremo. Skratka, največji iščejo napredek na vseh ravneh,” dodaja prvi mož slovenske smučarke ekipe, katerega osnovna misel je, da svojo ekipo ohrani na varni strani meje tveganja.

Vseeno ob zloveščem zvoku helikopterja, ki odnaša poškodovane, tudi slovenski smučarji stežka ostajajo povsem ravnodušni. “Pomembno je, da smučar ve, zakaj je prišlo do padca in poškodbe. Vsak smukač pa skuša imeti v glavi misel, da se njemu to ne more pripetiti. Izkušeni smučarji to lažje ponotranjijo, mladim je težje. Hitro se začnejo spraševati, ali so že dovolj zreli. Gre za proces smukaškega odraščanja. Kdor je imel srečo, je ostal nepoškodovan. Kdor je imel malce manj sreče, je odšel na nosilih. Kdor je imela res smolo, pa je odletel v helikopterju,” pravi Brezavšček,

Sezona svetovnega pokala se bo sicer za specialiste za hitri disciplini nadaljevala sredi meseca s klasičnim programom v Wengnu. Martin Čater in Miha Hrobat se bosta pripravljala z italijansko reprezentanco, Nejc Naraločnik in Rok Ažnoh pa morata najprej sanirati manjše zdravstvene težave.