Čez šest mesecev in pol se bo začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Jasno je, da v Söldnu. To pa je tudi eno od redkih znanih dejstev. Še več sprememb, tudi revolucionarnih, gre pričakovati v prihodnjih letih.

Ko je lani v 78. letu starosti umrl dolgoletni predsednik Mednarodne smučarske zveze Gian Franco Kasper, se je na simbolični ravni končala tudi posebna era alpskega smučanja. Mnogi so ji očitali okorelost, raziskave so govorile o starajočem se občinstvu.

Zdi se, da je to tudi premisa, na kateri gradi novi prvi mož FIS Johan Eliasch. Čeprav zveza obsega široko paleto športov, pa se je 60-letni britansko-švedski milijonar, ki je pred tem uspešno vodil Head, najprej lotil prav alpskega smučanja.

Da bo zaznamoval daljše obdobje, je zdaj dejstvo. Če je imel lani na izredni volilni skupščini ob sebi še protikandidate, pa se po celoten štiriletni mandat podaja brez tekmeca. Prihodnji mesec, natančneje 26. 5. na zasedanju skupščine FIS v Milanu, se mu obeta potrditev predsedniškega statusa do leta 2026.

V Milanu bodo potekale tudi volitve za člane predsedstva. Med kandidati je znova tudi predsednik SZS Enzo Smrekar. V predsedstvu bo sedelo 21 članov, od tega 18 voljenih. Ob Smrekarjevi je na naslov FIS prišlo še 22 kandidatur.

Še pred potrditvijo novega mandata pa bo Eliasch razril svoje koledarske načrte. O teh je bilo v Sloveniji v zadnjem obdobju veliko govora, saj je pod Alpe pricurljal namig o tem, da Maribora po nizu selitev Zlate lisice v Kranjsko Goro ni več v naboru organizatorjev. A zdi se, da bo to, globalno gledano, celo manj odmevna sprememba.

Novi predsednik FIS je namreč stvari vzel v svoje roke in se, za razliko od predhodnika, ne ozira na odborniške alpske podstrukture, manjšo besedo pa imata tudi direktorja svetovnega pokala. V kratkem bo znano, kako grobo bo Eliasch že letos zarezal v svetovni pokal. Ni pa skrivnost, da ima dolgoročno velikopotezne in predvsem revolucionarne ideje. Nekaj jih je povezani tudi z novim modelom trženja.

Javna skrivnost je, da se kombinacija seli na smetišče zgodovine. Pod velikim vprašajem je tudi prihodnost superveleslaloma. Spremembe se obetajo celo pri klasičnih disciplinah. Med idejami so veleslalom z eno samo vožnjo ter prilagojene slalomske tekme z manjšim številom tekmovalcev, krajšimi progami in več vožnjami. Tudi v smuk naj bi se v prihodnjih letih spremenil. Med predlogi je oblikovanje elitne lige smukačev, kot tudi več krajših smukov pod žarometi.

V prihodnjih letih naj bi se karte močno premešale tudi pri organizatorjih tekem svetovnega pokala. Novo vodstvo FIS zagovarja širitev v Azijo, v prvi vrsti zaradi velikosti trga in potenciala smučarske industrije. Slednje je, ob težji po večji atraktivnosti in strnjenosti vsebine v televizijskih prenosih, osrednje gibalo prihajajočih sprememb.

Sölden, nato prva novost …

Koledar do nadaljnjega ostaja zavih v več tančic skrivnosti. Znano je, da se bo tudi sezona 2022/23 začela oktobra na ledeniku Rettenbach nad Söldnom. Naslednja postaja v koledarju bo nato Zermatt v Švici.

Pri FIS so namreč že potrdili novembrsko smukaško novost – smuk s štartom v Švici in ciljem v Italiji (Cervinia). Gre za skoraj pet kilometrov dolg smuk, s štartom na nadmorski višini 3.900 metrov in ciljem na 1.500 metrih. Projektni vodja nove proge je Franz Julen, v imenu FIS pa je bil za oblikovanje proge zadolžen Didier Defago.

Preostali del koledarja je večja neznanka. Vseeno so v Kranjski Gori zatrjujejo, da pokal Vitranc ostaja del ”belega cirkusa”.