V srbskem glavnem mestu od danes do četrtka poteka 57. kongres Mednarodne smučarske zveze (FIS). Ta bo še posebej zanimiv zaradi volitev za novega predsednika FIS, obenem pa bo svojo usodo izvedela tudi Planica.
V kongresnem centru Sava v predelu Novi Beograd se bo jutri in v četrtek pisala prihodnost Mednarodne smučarske zveze. FIS namreč v srbski prestolnici organizira že svoj 57. letni kongres, ki ima za povrh še priponko volilni. A še pred četrtkovimi volitvami predsednika FIS bo pomembno odločitev že jutri, v sredo, izvedela Smučarska zveza Slovenije.
Na gala večerji bodo namreč predstavljeni izbrani gostitelji svetovnih prvenstev pod okriljem FIS v letih 2030 in 2031. Sploh druga letnica bo deležna velike pozornosti slovenskih ljubiteljev zimskih športov, saj Smučarska zveza Slovenije s Planico kandidira za gostiteljstvo SP v nordijskem smučanju čez pet let.
“Menimo, da lahko naredimo dobro svetovno prvenstvo. Leta 2023 smo na večini področij opravili vrhunsko delo, ‘zmanjkalo’ nas je pri gledalcih, kot vemo. Zapuščina za šport je bila zelo dobra. Še vedno imamo ekipo, ki je tisto prvenstvo organizirala, zdaj pa želimo to znanje in pridobljene izkušnje še nadgraditi. Verjamemo, da lahko vse skupaj dvignemo na še višjo raven. Primarni cilj je, da tako na infrastrukturi kot na finančnem področju spet naredimo nekaj dobrega za prihodnost,” je odločitev, da se dolina pod Poncami po zgolj osmih letih spet poda v lov na organizacijo nordijskega šampionata, za Sportklub pojasnil direktor SZS Uroš Zupan.

Proti Oberstdorfu tudi z novostjo
Da bi prepričali odločevalce, so v kandidaturo vpletli tudi novo idejo – tekmo trifakto. “Skokom na srednji in veliki skakalnici bi dodali še polete. Pa ne v smislu posamične tekme, temveč da bi dobili svetovnega prvaka v novi disciplini, v katero bi štel seštevek točk z vseh treh naprav – srednje, velike in letalnice. Planica ima kot najbolj strnjeno prizorišče za to najbolj edinstveno priložnost. Nekaj podobnega bi bilo izvedljivo tudi v Oberstdorfu, a je letalnica Heinija Klopferja vendarle drugje kot skakalnice,” je dodal Zupan.
Prav nemško smučarsko-skakalno središče, vsakoletno prizorišče začetka novoletne turneje, je edini tekmec Planice. Bavarci so prvenstvo (2021) nazadnje gostili dve leti pred slovenskim ponosom, a takrat zaradi pandemije koronavirusa brez navijačev. Če na SZS s kandidaturo tokrat ne bi uspeli, se bodo verjetno podali v lov na prvenstvo dve leti pozneje (2033).

Kdo bo vodil zvezo?
Za Slovence manj, za krovno zvezo pa še veliko bolj pomembna odločitev pa bo na kongresu padla zadnji dan, v četrtek, 11. junija. Takrat bo namreč izvoljen novi predsednik FIS.
Ob Johanu Eliaschu, ki organizacijo vodi zadnjih pet let, se za predsedniški stolček potegujeta še Britanka Victoria Gosling in Alexander Ospelt s podporo Liechtensteina. Šved, ki se v lov za nadaljevanje zastavljenega dela podaja z nominacijo gruzijske smučarske zveze, se je v zadnjih mesecih znašel pod plazom hudih kritik.
Kot je pred dnevi ob odstopu razkril zdaj že nekdanji direktor FIS Urs Lehmann, naj bi se z Eliaschom sprla glede finančnega vodenja organizacije. Tekmeci švedskemu milijarderju in lastniku podjetja Head očitajo netransparentno vodenje zveze, pri čemer naj bi se finančne rezerve v zadnjih dveh letih zmanjšale s 130 na okoli 40 milijonov švicarskih frankov. Lehmann je opozoril, da bi lahko nadaljevanje takšnega ravnanja v dveh letih FIS popeljalo v bankrot.

Prav zaradi želje po menjavi Eliasch nima podpore nobene od večjih zvez, tiste najmočnejše (tudi ZDA, Avstrija, Švica, Norveška in Nemčija) pa so delegatom že pred časom poslale skupno pismo, v katerem pozivajo k zamenjavi vodstva. Javno sta podporo pismu izrazila tudi trenutno najboljša alpska smučarja na svetu – Mikaela Shiffrin in Marco Odermatt, ki nista skoparila s kritikami na račun trenutnega predsednika.
Situacija je šla celo tako daleč, da če bi Eliasch dobil drugi mandat, so nekatere smučarske zveze po Evropi zagrozile z organizacijo največjih tekem svetovnega pokala (Kitzbühel, Wengen, Adelboden itd.) zunaj okrilja FIS.
Na tajnem glasovanju bo sicer priložnost imelo oddati svoj glas nekje med 115 in 125 delegatov iz 80 različnih držav. Tiste najmočnejše smučarske države – vključno s Slovenijo – imajo tri glasove. Za zmago v prvem krogu mora kandidat zbrati več kot polovico vseh oddanih glasov, če se to ne bo zgodilo, bosta v drugi krog napredovala dva z največ glasovi in zmagovalca bomo dobili po ponovnem glasovanju.
Na volitvah FIS bo za člana predsedstva kandidiral Tomaž Kunstelj, predsednik zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije, sicer pa nekdanji veleposlanik Slovenije pri Svetem sedežu in član Malteškega viteškega reda.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal





Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!