Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Planinska zveza Slovenije (PZS) je ob začetku zimske planinske sezone na Krvavcu opozorila na nevarnosti, ki pozimi prežijo na planince. Kot je opozorila PZS, se je treba zimskih tur lotevati postopno in svojemu znanju, izkušnjam ter psihofizičnim sposobnostim primerno.
Gora pozimi še zdaleč ne gre podcenjevati saj zahtevajo zrelega obiskovalca, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje o nevarnostih, vremenoslovju, orientaciji, gibanju, predvsem pa veliko mero znanja, izkušenj in odgovornosti, pa tudi spoštovanja do gora in zavedanja, da ga bo gora počakala, so v dneh pred napovedano novo sneženo pošiljko sporočili s Planinske zveze Slovenije.
“Pozimi v gore premišljeno, postopno in odgovorno! Izberite ture, ki ste jim psihofizično kos, s popolno ustrezno opremo, ki jo znate uporabljati. Potrebujete dovolj izkušenj in kilometrine, ki ste jih postopoma skozi leta pridobivali na lažjih turah. Ture se lotite celostno, od ideje in priprave do same izvedbe, saj se tura konča z varno vrnitvijo vseh udeležencev domov. Nič ni narobe, če se v situaciji, ki zaradi subjektivnih ali objektivnih okoliščin ni varna, obrnemo in vrnemo v dolino ali si že v osnovi izberemo drug cilj, ki je v danih razmerah primernejši in varnejši,” je na novinarski konferenci opozoril generalni sekretar Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu.
Predsednik Planinskega društva Kamnik in alpinistični inštruktor Marko Petek je predstavil ključno zimsko opremo in ob tem dodal, kako pomembno je, da je brezhibna, kot tudi naše znanje pravilne uporabe. Opremo je prav tako potrebno prilagajati turi, za katero se odločimo.
“Posebna pazljivost velja pri pripravi opreme za visokogorje. Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin in ne planinskih palic, obvezno tudi rokavice, na glavi pa čelado. Za obisk visokogorja potrebujemo tudi plazovni trojček, torej plazovno žolno, sondo in lopato – morda celo četvorček, trojček skupaj s plazovnim nahrbtnikom -, ki nam pomaga pri iskanju morebitnih zasutih v snežnem plazu,” je sporočil Petek.
Misliti je treba tudi na kakovostne čevlje in oblačila, ki bodo nudila ustrezno zaščito pred vetrom in mrazom. Prav tako med opremo ne sme manjkati zaščitna krema pred močnim soncem, topla tekočina in hrana, zemljevid, čelna svetilka in telefon s polno baterijo. V nahrbtniku naj bo še prva pomoč ter alufolija ali velika vreča za zaščito pred podhladitvijo.
Derezice niso alternativa derezam
Petek je opozoril tudi na na vse pogostejšo neprimerno uporabo t. i. derezic oz. verig, ki so sicer dober pripomoček za varnejši korak na terenu, kakršen so denimo gozdne ceste in planine, kjer ni možnosti večjega zdrsa in nam pomagajo na položni ali poledeneli podlagi. Če pa gremo z derezicami v strmejše pobočje, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene le z elastiko.
Prav tako nimamo v celoti stika s podlago, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe ali celo smrti. Zato so za strmejši teren edina prava izbira ustrezne dereze, ki se fiksno namestijo na primeren zimski čevelj. Pomembna je tudi odločitev, kdaj je čas, da si nadenemo dereze in palice v rokah zamenja cepin. To moramo narediti na varnem mestu, preden cepin in dereze zares potrebujemo, pohodnike osveščajo s Planinske zveze Slovenije.
podpredsednik PZS in gorski vodnik Miha Habjan ob tem poudarja še pomen dobre priprave na turo. “Večja kompleksnost tur zahteva boljšo psihofizično pripravljenost udeležencev ture in ustrezno usposobljenost ter več izkušenj, ki so nadgradnja letnega obiskovanja gora, nikakor pa zimsko udejstvovanje v gorah ni poletno planinstvo z derezami in cepinom ter več oblačili. Poletni del je predpogoj, za zimskega je treba ogromno vložiti v usposabljanje, učenje in postopno nabiranje kilometrine ter terja veliko več dodatnega časa in energije. Pozimi so gore veliko bolj nepredvidljive kot poleti, zato moramo biti bolj premišljeni pri načrtovanju zimskih tur in previdnejši pri sami izvedbi, da zagotavljamo zadostno stopnjo varnosti zase in vse ostale udeležence ture. Vse to še zlasti velja za visokogorje.”
Za vse, ki za zimski obisk gora še nimate primernih izkušenj, imate v Sloveniji na voljo kar 300 društev, ki delujejo v okviru Planinske zveze Slovenije in nudijo različne programe. “Najbolj razširjena oblika za postopno pridobivanje izkušenj in znanja je redna udeležba na organiziranih turah pod vodstvom vodnikov PZS. Nekatera društva organizirajo kratke uvodne zimske tečaje, ki nas sicer ne usposobijo za samostojno hojo v gore, nudijo pa osnovno predstavitev opreme in razmer zimskega obiskovanja hribov. Za posameznike, ki želijo naprednejše znanje za zahtevnejše gibanje in plezanje v gorah pozimi in poleti, pa društva in alpinistični odseki organizirajo alpinistične šole,” je predstavil generalni sekretar PZS Omerzu.
Počakajte, da se sneg v visokogorju predela
Habjan je opozoril tudi na razmere, ki se v gorah obetajo v naslednjih dneh, ko so napovedane obilnejše snežne padavine. “V naslednjih dneh se visokogorja ne obiskuje, saj bo nevarno,” je pozval Habjan. “Svetujemo, da če že, da gremo v domače sredogorje, po možnosti nekam, kjer je na koncu koča, kjer se lahko ogrejemo in okrepčamo ter varno vrnemo v dolino,” je dejal.
Ko se bodo vremenske razmere umirile in se bo sneg predelal ter se bo znova pokazalo sonce, pa bo mogoče iti tudi višje. “Vendar to velja zgolj za tiste, ki so za takšne ture usposobljeni, izkušeni in imajo dovolj znanja,” je opozoril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!