Na današnji dan pred natanko tremi desetletij je Slovenija na olimpijskih igrah v Albertvillu prvič nastopila pod lastno zastavo. V zgodovino se je tedaj zapisal tudi smučarski skakalec Franci Petek, ki mu je pripadla čast prvega zastavonoše slovenske trobojnice na tekmovanju pod petimi krogi.

Arhiv prve sezone: Pod prečko

Nogomet

1. Jun 2022

Nogomet

1. Jun 2022

Slovenski fenomen v Pekingu: kar štiri zastavonoše

Peking 2022

2. Feb 2022 1

Peking 2022

2. Feb 2022 1

Zimske olimpijske igre leta 1992 v Albertvillu so bile v mnogih pogledih prelomne. Bile so že tretje, ki jih je gostila Francije, zadnje, ki so jih priredili v letu poletnih iger in prve, na katerih se je ob Hrvaški, baltskih državah in združeni Nemčiji svetovni javnosti predstavila tudi samostojna Slovenija.

“Spomnim se, da je bilo med nami vladalo veliko vznemirjenje. Bili smo vzhičeni,” se zgodovinskega trenutka spominja Franci Petek. Nekdanji smučarski skakalec je bil eden od 28 slovenskih športnikov, ki so tedaj nastopili na tekmovanju pod petimi krogi, na katere se je naša reprezentanca odpravila  v obdobju velike negotovosti.

“Če malo pretiravam, še nekaj dni pred olimpijskimi igrami sploh nismo vedeli, ali bomo smeli nastopiti pod slovensko zastavo ali pa bomo nastopali pod zastavo mednarodnega olimpijskega komiteja. Ko smo le prejeli zeleno luč, je prišlo do velikega olajšanja in navdušenja,” pripoveduje 50-letnik, ki je le leto pred tem na svetovnem prvenstvu v Predazzu osvojil naslov svetovnega prvaka na veliki skakalnici.

Trenutka, ko so ga izbrali, se sicer ne spominja več, kar pa, kot poudari, niti ni presenetljivo. “Športniki smo v tem času osredotočeni predvsem na svoje nastope, zato se z obrobnimi stvarmi in protokoli običajno ne ukvarjamo. Vem le, da sploh nisem razmišljal o tem, kdo bo nosil zastavo.”

Kljub temu si Petek šteje v veliko čast, da je bil del zgodovinskega trenutka ne samo za slovenski šport, temveč celotno državo. A kot v šali doda, zastavo nekdo mora nositi.

“Seveda sem počaščen, vedno bolj čutim to čast. Precej bolj kot takrat. Šele zdaj dojemam in se zavedam pomembnosti tega, da smo slovensko zastavo pokazali svetu na olimpijskih igrah,” pove Gorenjec, ki se je iz Albertvilla vrnil z 21. dosežkom na srednji in osmim na veliki skakalnici, medtem ko je na ekipni tekmi s Primožem Kopačem, Francom Gostišo in Matjažem Zupanom zasedel šesto mesto.

Na vprašanje, ali so se mu na slavnostnem odprtju med nošenju zastave morda tudi kaj zatresle roke, odločno zanika. “Niso, prav nasprotno. Spomnim pa se, da smo zastavonoše dobili navodila, da z zastavami ne smemo mahati. To navodilo sem si drznil prekršiti in celo malo pomahal, da sem zastavo na stadionu pokazal v vsej svoji podobi,« ponosno sklene Petek.

Vse slovenske zastavonoše na odprtju olimpijskih iger

Poletne olimpijske igre:

Barcelona 1992: Rajmond Debevec

Atlanta 1996: Brigita Bukovec

Sydney 2000: Iztok Čop

Atlanta 2004: Beno Lapajne

Peking 2008: Urška Žolnir

London 2012: Peter Kauzer

Rio 2016: Vasilij Žbogar

Tokio 2020: Bojan Tokić in Eva Terčelj

Zimske olimpijske igre:

Albertville 1992: Franci Petek

Lillehammer 1994: Jure Košir

Nagano 1998: Primož Peterka

Salt Lake City 2002: Dejan Košir

Torino 2006: Tadeja Brankovič

Vancouver 2010: Tina Maze

Soči 2014: Tomaž Razingar

Pjongčang 2018: Vesna Fabjan

Peking 2022: Ilka Štuhec in Rok Marguč