Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Čeprav aktualna slovenska slalomska revščina ni vzklila danes, pa prav podoba na domači tekmi osvetljuje popolno mednarodno nekonkurenčnost v nekdaj paradni disciplini. O tem smo se v Podkorenu pogovarjali z zadnjim slovenskim dobitnikom točk Štefanom Hadalinom in zadnjim domačim vitranškim zmagovalcem Juretom Koširjem.
Ko se je startni prostor na vrhu podkorenskega slaloma že povsem izpraznil, se je kot zadnji na tedaj že povsem s soncem obsijano prvo progo podal 18-letni Miha Oserban, rojen krepko po zadnjih slovenskih slalomskih stopničkah, in, resda pričakovano, ostal brez finala. Slovenska slalomska točkovna suša se je tako še podaljšala. Zdaj že dobro leto upokojeni Štefan Hadalin je predlani, natančneje 15. 1. 2023, v Wengnu osvojil zadnje slalomske točke, še pred tem pa je 14. 3. 2021 kot zadnji Slovenec prišel tudi do slalomskih točk v Kranjski Gori.
Slovenci so torej brez točk že 719 dni oziroma 25 tekem. In ta niz se bo zanesljivo še podaljševal. Izpostavili smo le točke, ki so jih v tem času na osvojili smučarji iz kar 21 držav. Od zadnje uvrstitev med najboljših deset je namreč minilo že pet let, od zadnjih stopničk že 23 let, od zadnje zmage pa četrt stoletja.
Seveda mladi Oserban, ki je danes celo prvič nastopil na slalomski tekmi svetovni pokal, ne sme poslušati očitkov o skrb vzbujajoči točkovni suši. Nenazadnje je njegov realen cilj dokazovanje na mladinskem svetovnem prvenstvu in nato preboj v evropskem pokalu. A velja dodati, da je po upokojitvi Tijana Marovta in dejstvu, da Klemen Kosi ne tekmuje, trenutno edini slovenski slalomist med najboljših 700 na svetovni FIS lestvici. Trenutno je 242.
“Brusimo marmor, morali bi diamant”
“Hudo mi je,” je ob spremljanju pokala Vitranca dejal Štefan Hadalin in spomnil, da se je tudi sam kot osamelec prebijal proti vrhu. “Očitno nekaj ne deluje, kot bi moralo,” pravi nekdanji reprezentant. “Na poznam ozadja, a pogrešam kreativne pristope. Manjka prava predanost. Trenerje deloma razumem. Če ni ustreznega plačila in pogojev, je namreč težko biti stalno predan. Po drugi strani pa se moramo vprašati, ali imamo na ključnih položajih ustrezno praktično znanje. Omeniti velja tudi dejstvo, da je smučanje drag šport. Zaradi tega se vedno manj psihofizičnih-talentov odloča za smučanje. Če piliš marmor in ne diamanta, končni izdelek ne more biti idealen. Zato bi morali že pri 16-letnih smučarjih določiti, kdo je zares potencial, nato pa vlagati vanj,” dodaja Hadalin.
Jure Košir: Slalom? Le naključje
“Vse to je posledica napak, ki so se dogajale v preteklosti. Ne govorimo o letu ali dveh, temveč o desetletju ali dveh. Delo z mladimi je premalo strukturirano. Klubi imajo velikanske težave, starši morajo za razvoj mladega smučarja namenjati nepredstavljive vstope denarja. Zdaj smo, kjer pač smo. Sistem bi morali spremeniti. Že včeraj. In potem bi morda čez kakšnih pet let videli tudi prve rezultate tega dela,” je brez dlake na jeziku spregovoril nekdanji slalomski as Jure Košir.
Zadnji slovenski kranjskogorski zmagovalec sicer srednjeročno stavi na Oserbana, a se strinja, da ga do svetovnega pokala čaka še kar nekaj stopnic. Bolj za skrbi dejstvo, da je edini izstopajoči mladi smučar. “Za začetek je nujno treba oblikovati mladinsko ekipo, ji nameniti proračun, vrhunske trenerje, pogoje za delo in opremo,” meni.
Košir pa je pogovor razširil na celotno slovensko smučarsko problematiko. Pravi, da je slalomska kriza zgolj naključje. “Tudi na drugih ravneh položaj ni kaj prida boljši. Za Žanom Kranjcem in smukači prav tako ni mladega rodu. Ponavljam, težava je celoten sistem slovenskega alpskega smučanja. Ne želim biti negativen in kritičen, a dejstvu je treba pogledati v oči,” dodaja 52-letni smučarski upokojenec in eden tistih, ki so poosebljali slovensko slalomsko odličnost. Ta je danes le bled spomin. Pokal Vitranc je to zgolj razgalil in osvetlil – na največjem domačem odru.
Največji uspehi slovenskega slaloma
2 mala globusa
Rok Petrovič (1986) in Bojan Križaj (1987)
9 kolajn v svetovnem pokalu
2-x zlato (Rok Petrovič in Bojan Križaj), 3-x srebro (Bojan Križaj 2-x, Jure Košir), 4-x bron (Jure Košir 2-x, Bojan Križaj, Matjaž Vrhovnik)
20 zmag v svetovnem pokalu
Bojan Križaj (8), Rok Petrovič (5), Jure Košir (3), Grega Benedik, Andrej Miklavc, Matjaž Vrhovnik in Mitja Kunc (1).
2 kolajni na svetovnem prvenstvu
Bojan Križaj (2. – 1982), Mitja Kunc (3. – 2001)
1 olimpijska kolajna
Jure Košir (3. – 1994)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje