V Sarajevu načrtujejo obnovo povsem zapuščene steze za bob, ki je bila leta 1984 vpeta v paleto olimpijskih prizorišč. Projekta bi se v glavnem mestu BiH lotili tudi z mislijo na vrnitev olimpijske družine, in sicer leta 2030, a tedaj v sodelovanju z Barcelono.

Jure Franko, priljubljeni Jurek, ki so ga, kot je poudarjala navijaška parola, imeli ljudje raje od bureka, je Sloveniji in Jugoslaviji priboril prvo zimsko olimpijsko kolajno. Bojanu Križaju se je močno zatresel glas ob slovesni prisegi v imenu športnikov, v slovenskem jeziku, pa čeprav z manjšim premorom. Umetnostna drsalka Katarina Witt je navduševala na ledeni ploskvi v Zetri. Jayne Torvill in Christopher Dean sta prav tam odplesala znameniti Boleru. Neustrašni smukač Bill Johnson je bil vladar Bjelašnice. Karin Enke je osvajala odličja v hitrostnem drsanju. Na skakalnici na Igmanu sta navduševala Jens Weissflog in Matti Nykänen. Vse to je spremljala legendarna maskota Vučko, otrok Jožeta Trobca.

37 let pozneje …

To je bilo Sarajevo 1984. Zimske olimpijske igre, ki so bile zaradi vpetosti Slovenije v SFRJ tudi – naše. Minilo je že 37 let. Sarajevo je v tem obdobju doživelo popolno preobrazbo. Žal tudi skozi krvavo večletno vojno. Ob političnih, gospodarskih in družbenih pretresih je predvsem na zimski ravni povsem izgubilo stik z vrhunskim mednarodnim športom. Simbol tega propadanja in oddaljevanja pa je bil v teh letih pogled na zanemarjeno stezo za bob, za katero ni bilo denarja in volje za vzdrževanje. Od športnega objekta je ostala le lisa betona, ki se s številnimi grafiti. vije po hribu. A to bi se utegnilo spremeniti. V glavnem mestu Bosne in Hercegovine je namreč zaživela ideja o obnovi steze. To je v ogovoru za N1 potrdila tudi županja  Benjamina Karić.

Smele ideje: ZOI 2030

“Mineva 40 let od izgradnje steze za bob. Takrat je ta proga sijala v polnem sijaju. Čas je za rekonstrukcijo,” pravi županja Sarajeva, ki pa se dobro zaveda, da bi bila tovrstna investicija upravičena in smiselna zgolj ob odmevnem mednarodnem tekmovanju. Morda celo največjem. Sarajevo se namreč znova spogleduje z zimskimi olimpijskimi igrami. Tokrat ne kot samostojni nosilec kandidature, pa čeprav je pred leti živela tudi ta ideja. V boju za ZOI 2030 naj bi se namreč bosanska prestolnica povezala z Barcelono. Glavnina tekmovanj bi potekala v Kataloniji, tekmovanja v skeletonu, bobu in sankanju pa v Sarajevu.

Olimpijski duh iz Ljubljane

Kot pravi Benjamina Karić, so smelo idejo nedolgo nazaj podprli tudi predstavniki olimpijskim komitejev preostalih nekdanjih jugoslovanskih republik. “Ko je Olimpijski komite Slovenije v Ljubljani obeležil svojo trideseto obletnico, so bili prisotni tudi zastopniki iz regije. Skupaj s Katalonci smo predstavniki našega mesta predstavili projekt obnovitve proge za bob in morebitne kandidature. Predstavniki vseh prisotnih držav so nam namenili podporo,” o lepem olimpijskem duhu iz Ljubljane pripoveduje prva dama Sarajeva, ki je bila sicer rojena leta 1991, torej na pragu vojne in sedem let po olimpijskih igrah v mestu ob Miljacki.

Stari znanci

Medtem ko bo že februarja prihodnje leto 29. zimske olimpijske igre gostil Peking, zastavo pa bo nato za igre leta 2026 prevzel Milano, je že odprt tudi izbirni postopek za prireditelja iger leta 2030. Če se bo Barcelona skupaj s Sarajevom res podala v boj, jo čaka pester nabor tekmecev. Ob tem je zanimivo, da so zanimanje pokazali sami nekdanji gostitelji iger. Japonska naj bi poskušala s Saporom, ki je zimske igre gostil leta 1972, letos pa se je tam med poletnimi igrami odvijal  maraton. Kanadski favorit je Vancouver, sicer prizorišče ZOI 2010. Američani pa kot kandidata ponujajo Salt Lake City, kjer so igre potekale leta 2002.