Iztekajoči se teden je na smučarski ravni poleg senzacionalne vrnitve Marcela Hirscherja zaznamoval tudi konec skupne poti Ilke Štuhec in Darje Črnko. In medtem ko je naravno, da bo soj žarometov v novi zimi sledil predvsem smučarki, pa vendarle velja še enkrat osvetliti tudi izjemno delo, ki ga je v edinstveno zgodbo vložila mama dvakratne svetovne prvakinje.
Nemočno in nervozno se je zdaj že kar daljnega leta 2008 Darja Črnko prestopala v čakalnici pred operacijsko sobo, v kateri so zdravniki oskrbeli hudo poškodovano nogo tedaj komaj 18-letne Ilke Štuhec, ki jo je kot mladinska svetovna prvakinja skupila na treningu v Čilu. Ko je pozneje ugledala hčerin nasmeh, ji je odleglo. A kmalu zatem je začela pobliže spoznavati tedanjo slovensko smučarsko realnost. Ko je uvidela, da sistem brez tankočutnega posluha mladi rekonvalescentki ne bo omogočil prave poti, na kateri bi unovčila celoten potencial, si je na ramena naložila zajeten nahrbtnik. Nosila ga je vse do prejšnjega meseca.
Ilka Štuhec in Darja Črnko ob pogledu na smučarsko prihodnost nista več na isti valovni dolžini. ”Razhajanja so prevelika,” sta dejali. Dvakratna svetovna prvakinja v smuku se je, kar je vsekakor tudi naravno in legitimno, odločila, da bo v zadnje poglavje uspešne kariere vstopila na drugačen način. Če tega ne bi storila, bi si nemara kdaj tudi očitala. Okrog sebe gradi ekipo, ki prvič ne bo vključevala mame. Ta je ob tem nekaj besed strnila v sporočilu za javnost. Za poglobljen pogovor še ni bila na voljo. Je pa svoje povedala v preteklih letih, pa čeprav je bilo to sporočilo ob medijski osredotočenosti na Ilkine tekmovalne predstave pogosto preslišano, spregledano. Skrito.
Govorila je kot edina ženska, ki se je vsak večer spustila v kletni prostor apartmaja na smučišču, kjer je bila urejena soba za pripravo smuči. Govorila je kot trenerka, ki je že pred sončnim vzhodom pri minus desetih stopinjah vrtala luknje v pomrznjeno podlago in postavljala količke. Govorila je kot gospa, ki je opustila svoj posel, da bi prevzela podporno breme. Govorila je kot oseba, ki je v praskanju za denarjem za tekmovalni pogon zastavila dobršen del premoženja. Govorila je kot neizprosna pogajalka s predstavniki smučarske zveze, trenerji, zastopniki … In zdravniki. Govorila je kot nekdo, ki je v Ilko verjela tudi takrat, ko jo je večina že odpisala in jo poslala v tekmovalni pokoj. Govorila je kot mama, ki je za svojo hčerko široko presegla zgolj osnovni seznam starševskih nalog.
”Ilka marsičesa ni vedela. Še danes ne ve. Nisem je želela dodatno obremenjevati. Pa saj niti ni pomembno. Nekako smo zvozili. To je v tem trenutku najbolj pomembno,” nam je povedala v intervjuju v začetku leta. ”Vedno sem govorila, da odnosa hčerka-mama ne bom nikoli ogrozila. Zdaj to že več kot dvanajst let počnem vsaj desetkrat na dan,” je še dodala takrat, zavedajoč se dejstva, da je na tej poti storila tudi kakšno napako.
Njena pot je bila specifična in ji še zdaleč ni prinesla le pogledov odobravanja. Njen koncept je bil unikaten in, podobno kot v primeru Team to aMaze, težko prenosljiv na druge tekmovalke. A vendarle lahko prej omenjeni nahrbtnik odloži tudi z mislijo, da brez njene odločilne vloge Ilka Štuhec ne bi udejanjila izjemnega smučarskega potenciala. Vse skupaj bi lahko ostala le žalostna zgodba, ki se morda dotakne le bližnjih sosedov. In če bo Ilka Štuhec malima globusoma, zlatima snežinkama in enajstim zmagam na tekmah svetovnega pokala v zadnjem poglavju uspešne kariere dodala še kakšen uspeh, bo tudi ta nekje v ozadju nosil podpis Darje Črnko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje