Slovenija z Avstrijci in Japonci proti skakalni revoluciji

Foto: Profimedia

Smučarska zveza Slovenije je na naslov Mednarodne smučarske zveze poslala dopis, h kateremu so podpis prispevala tudi Japonci in Avstrijci. Tri panožne zveze nasprotujejo pobudi o združevanju moških in ženskih prizorišč.

“Avstrijska, japonska in slovenska zveza že od samega začetka spadajo med vodilne države pri razvoju ženskih smučarskih skokov. Vse tri zveze so imele pionirsko vlogo pri napredku ženskih smučarskih skokov tako po tekmovalni kot tudi organizacijski plati,” piše v uvodu zapisa, katerega rdeča nit je nasprotovanje ideji o skupnih prizoriščih moških in ženskih tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih.

Ključni poudarki dopisa:

1. Razvoj mladih skakalk
Manjše skakalnice, kot so tiste na Ljubnem, Villachu ali Zau, zagotavljajo mladim športnicam edinstveno priložnost za preboj med elito. “Ohranitev teh prizorišč je ključnega pomena za podporo lokalnih organizatorjev in mladih talentov,” poudarjajo treh zvez

2. Gledanost ženskih tekem
Združevanje prizorišč, ki naj bi po nekaterih predvidevanjih povečalo zanimanje za ženske tekme, se ni izkazalo za uspešno. Nasprotno, izkušnje kažejo, da samostojni dogodki pritegnejo več pozornosti in ustvarijo bolj edinstveno vzdušje.

Foto: Aleš Fevžer

3. Pravičnost tekmovanj
Ekstremne vremenske razmere pogosto pomenijo, da moške tekme dobijo prednost. “Če želimo ohraniti integriteto ženskih tekmovanj, je nujno, da imajo enake pogoje in priložnosti kot moški,” opozarjajo podpisniki.

4. Pomen raznolikosti skakalnic
Uporaba različnih velikosti skakalnic ostaja temeljni del največjih tekmovanj, kot so olimpijske igre ali svetovna prvenstva. Enaka praksa bi morala veljati tudi v svetovnem pokalu, saj omogoča pošteno konkurenco in razvoj vseh športnikov.

Izziv za prihodnost: kompromis ali spremembe?

Čeprav Smučarska zveza Slovenije skupaj z avstrijskimi in japonskimi kolegi priznava določene prednosti združevanja, kot so zmanjšanje stroškov in boljša logistika, se zavzema za previden pristop. Podpisniki predlagajo prehodno obdobje za temeljito analizo učinkov, pri čemer odločitve o združevanju ne bi smele biti vsiljene organizatorjem, temveč prostovoljne.

“Odločno nasprotujemo popolni združitvi prizorišč od sezone 2026/2027 naprej. Prepričani smo, da tako temeljite spremembe v organizaciji najvišjega ranga tekmovanj zahtevajo vsaj štiriletno prehodno obdobje, v katerem bi se lahko temeljito ocenili pozitivni in negativni učinki združenih prizorišč. Menimo, da morajo določena tekmovanja – še posebej tista na manjših skakalnicah – ostati samostojna za ženske vsaj do konca sezone 2030/2031,” poudarjajo v treh zvezah.

Poleg Uroša Zupana, direktorja SZS, so pismo podpisali še Christian Scherer in Mario Stecher v imenu avstrijske ter Kenichi Miyazawa v imenu japonske zveze.