Drugič v zadnjih štirinajstih letih in obenem na drugem zaporednem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju je Slovenija ostala brez kolajne. Vitrina ostaja takšna, kakršna je že vse od leta 2019: dve državi, 41 let, 23 kolajn.

Osem držav se je v Franciji znašlo med dobitniki kolajn. Med njimi je prvič celo Grčija, ne pa tudi Slovenija. Ilka Štuhec in Žan Kranjec sta bila sicer edina realna kandidata za slovensko odličje na svetovnem prvenstvu, ki se je ob koncu tedna končalo v Meribelu in Courchevelu. Oba sta se morala zadovoljiti s šestim mestom. Poleg njiju sta uvrstitev med deseterico, kar je bil sicer uradni slovenski cilj na vsaki tekmi, vknjižila le še Ana Bucik v slalomu (9.) in Miha Hrobat (8.) v slalomu. Na novo priložnost do treba počakati do leta 2025, ko bo prvenstvo gostil Saalbach …

Se še spominjate slovenskih smučarskih kolajn?

Schladming 1982: zgodovinski prvi odličji

Dobri dve leti po prvi slovenski zmagi v svetovnem pokalu je jugoslovanska reprezentanca, ob katero lahko postavimo kar slovenski enačaj, v Schladmingu dočakala tudi prvo kolajno na velikih tekmovanjih. Njen avtor je bil Boris Strel, ki je 3. 2. 1982 z izjemno drugo vožnjo spremenil podobo veleslalomskih stopničk. Prebil se je do brona. Le štiri dni zatem je na svoj račun prišel tudi prvi zvezdnik tedanje reprezentance Bojan Križaj. V slalomu ga je premagal le Ingemar Stenmark, tisto srebro pa je nato ostala njegova edina kolajna na velikih tekmovanjih.

Crans Montana 1987: trilogija Mateje Svet

Crans Montana bo leta 2027 prizorišče 49. svetovnega prvenstva. Smučarska elita je v tem švicarskem smučarskem središču gostovala že 40 let pred tem. SP 1987 pa je bilo prvenstvo Mateje Svet. Ljubljančanka se je namreč domov vrnila s kar tremi kolajnami. Začelo se je z bronom v superveleslalomu, tedaj najmlajši disciplini. Na krilih svoje prve kolajne na velikih tekmovanjih je nato po dveh prespanih nočeh osvojila še veleslalomsko srebro, trilogijo pa sklenila s slalomskim bronom.

Vail 1989: sanjski par iz Ljubljane

V Koloradu je slovensko smučanje dočakalo tudi prvo zmagoslavje na velikih tekmovanjih. Zanj je poskrbela Mateja Svet. Po nehvaležnem četrtem mestu v kombinaciji je tedaj daleč najboljša slovenska alpska smučarka tekmo kariere odpeljala v slalomu, kjer je ugnala vso konkurenco. Njen uspeh je dopolnil Tomaž Čižman. Matejin tedanji partner je poskrbel za največje slovensko presenečenje v zgodovini SP. Superveleslalom je namreč končal na tretjem mestu. Štiri mesece po prvenstvu je Mateja Svet prejela še veleslalomski bron. Tekmo je sicer končala na četrtem mestu, a je tretja Christelle Guignard iz Francije po pozitivnem doping testu ostala praznih rok.

Saalbach 1991: srebro za slovo od Jugoslavije

Slabih pet mesecev pred osamosvojitvijo so slovenski smučarji še zadnjič nastopali pod jugoslovansko zastavo. V prevetreni reprezentanci, v kateri je bilo predstavnikov rodu “planinskega čaja” le še za vzorec, je izstopala Nataša Bokal, ki je nase opozorila tik pred potjo na SP. V Saalbachu je Škofjeločanka med slalomskimi količki zaostala le za izjemno Švicarko Vreni Schneider. To je bila zadnja smučarska kolajna za Jugoslavijo. Že jeseni istega leta so namreč slovenski alpski smučarji na tekmah svetovnega pokala branili barve nove države.

Sierra Nevada 1996: prvo odličje za Slovenijo

Na prvo kolajno za samostojno Slovenijo je bilo treba čakati pet let. Prvenstvo v Španiji bi sicer moralo potekati že leta 1995, a so ga organizatorji zaradi slabih snežnih razmer zamaknili za 12 mesecev. To pa ni zmotilo Urške Hrovat, predstavnice generacije vražjih Slovenk. Ljubljančanka je nadgradila dobre rezultate iz svetovnega pokala in v slalomski tekmi svetovnega prvenstva prišla do brona.

St. Anton 2001: zvezdniški trenutke Mitje Kunca

Drugo in obenem zadnjo slovensko kolajno v moškem slalomu, ki je v več odbojih veljal za najmočnejšo slovensko disciplino, je osvojil Mitja Kunc. Črnjan je bil v St. Antonu ob kar štirih Avstrijcih eden od treh Slovencev med najboljšo deseterico. A če je na olimpijskih igrah 1994 za las ostal brez brona, mu je v Avstriji uspelo. Premagala sta ga le domačina Mario Matt in Benjamin Raich.

Val d’Isere 2009: prva kolajna odpisane Tine Maze

Ko je Tina Maze po prvi vožnji ženskega veleslaloma zasedala petnajsto mesto, se je zdelo, da bo zgodba o uroku velikih tekmovanj dobila novo nadaljevanje. A Črnjanka se je s silovitim napadom prebila na drugo mesto. Vsega nekaj mesecev po umiku iz reprezentance in oblikovanju samostojne ekipe. To je bila njena prva tekmovanja na velikih tekmovanjih. Ob upokojitvi jih je imela na svojem računu kar trinajst.

Garmisch-Partenkirchen 2011: prvič Zdravljica

Osvajanje kolajn na velikih tekmovanjih je Tina Maze nadaljevala tudi na Bavarskem. V superkombinaciji ji je pripadla srebrna kolajna. Od zlata jo je ločilo devet stotink sekunde. A igro stotink je kmalu obrnila sebi v prid. V veleslalomu je Italijanko Federico Brignone prav tako prehitela za devet stotink, prišla do prve zlate kolajne in poskrbela za prvo Zdravljico v zgodovini svetovnih prvenstev.

Schladming 2013: leto Tine Maze  

Leta 2013 je Tina Maze nezaustavljivo korakala proti velikemu kristalnemu globusu in točkovnemu rekordu. Vmes se je ustavila še v Schladmingu in ga zapustila s tremi kolajnami. Začelo se je z zmagoslavjem v superveleslalomu, na tekmi, ki jo je zaznamoval grd padec Lindsey Vonn. V nadaljevanju je najboljša slovenska smučarka vseh časov osvojila še srebrni odličji v kombinaciji in veleslalomu.

Vail 2015: zadnji Tinin ples

Še četrto zaporedno prvenstvo v režiji Tina Maze. Znova tri kolajne, tokrat kar dve zlati. V superveleslalomu se je morala zadovoljiti s srebrom, nato pa je v boju z Anno Fenninger (danes Veith) v velikem slogu dobila smukaško preizkušnjo na spektakularni progi Raptor, obenem pa se je okitila še z zlatom v kombinaciji. To je bilo tudi Tinino zadnje aktivno svetovno prvenstvo.

St. Moritz 2017: Ilka Štuhec, prvo dejanje

Tina Maze v Švici ni branila smukaškega zlata. A vrh je ostal slovenski. Po oblikovanju samostojne ekipe pod vodstvom mame Darje Črnko in tekmovalni preobrazbi je v tekmi kariere konkurenco odpihnila Mariborčana Ilka Štuhec. Njena zmaga je bila po fantastični predstavi prepričljiva. Za nameček je Štajerka smukaško prevlado nato potrdila še z malim kristalnim globusom.

Aare 2019: Ilka Štuhec, drugo dejanje

Čeprav je po sanjski sezoni in naslovu svetovne prvakinje staknila novo hudo poškodbo, se je Ilka Štuhec vrnila v velikem slogu. Vrhunec njene vrnitve predstavlja prav svetovno prvenstvo v Aareju. Na poslovilni tekmi Lindsey Vonn je Ilka še drugič zapored postala prvakinja v najhitrejši disciplini. A na Švedskem ni bila edina Slovenka z odličjem. V kombinaciji je s srebrom prijetno presenetil Štefan Hadalin.