Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po upokojitvi Tijana Marovta, ki ni nikoli prišel do točk svetovnega pokala, v slovenski smučarski reprezentanci na slalomski ravni zdaj vse stavijo na 18-letnega Miho Oserbana.
Odločitev Tijana Marovta, da še pred zaključkom sezone tekmovalne smuči postavi v kot, v slovenskih smučarskih krogih ni pretirano odmevala. Glede na to, da se ni nikoli dokopal do točk svetovnega pokala, za kar je imel 32 priložnosti, to niti ne preseneča. Konjičana je niz odstopov sicer povsem potrl, še posebej razočaran je bil po tekmah v Kitzbühelu in Schladmingu, kjer je skupaj prevozil manj kot deset vrat.
Ob tem je kot najboljši slovenski slalomist na lestvici FIS zdrsnil na 103. mesto, kar pomeni, da nekdanja slalomska velesila v tem trenutku nima niti enega tekmovalca v najboljši stoterici. Z najboljšimi FIS slalomskimi točkami se lahko tako med aktivnimi slovenskimi smučarji pohvali Klemen Kosi (128. mesto), ki zdaj že več sezon trenira povsem samostojno in nastopa na tekmah nižje ravni, na gluha ušesa pa je naletela njegova pobuda, da bi nastopil na svetovnem prvenstvu v Saalbachu.
Med najboljših 700 na svetu je tako poleg Kosija uvrščen le še 18-letni Miha Oserban (231. mesto). Prav na mladega Korošca, ki je v svojem letniku (2006) četrti slalomist na lestvici FIS, zdaj v slovenski reprezentanci še bolj izrazito stavijo. Trener Sergej Poljšak, ki je doslej skrbel za Marovta, se je zdaj že povsem osredotočil na Oserbana, ob katerem je kot serviser in pomočnik vseskozi tudi Tadej Ameršek. To naj bi bil ob stalnem povezovanju z Žanom Kranjcem delovni model tudi v prihodnje.
Ekipa se trenutno nahaja v avstrijskem središču Koralpe, ob koncu tedna pa Oserbana čakajo tekme v domači Črni. Čez štiri tedne si lahko v Kranjski Gori obeta tudi krst v svetovnem pokalu, nato pa bo misli preusmeril na mladinsko svetovno prvenstvo v Trbižu. Osrednji cilj do konca tekmovalnega obdobja je dodatno kleščenje FIS točk, kar bi mu nato predvsem ob vstopu v novo sezono omogočilo boljše startno izhodišče.
Že nekaj časa je jasno, da je prav Miha Oserban svetla točka v zelo skromnem slovenskem zaledju. Vseeno pa je jasno, da ga do konkurenčnejšega izhodišča v evropskem pokalu čaka še veliko dela, medtem ko pa je svetovni pokal še nekaj stopničk nad tem. Utopično bi bilo pričakovati, da bo nadarjeni mladenič, ki je zaradi globoke generacijske luknje in posledično zgodnejše izpostavljenosti deležen nesorazmerno velikega pritiska, te stopnice preskočil kar čez noč.
Prah na uspehih slovenskega slaloma, nekdaj paradne in, zgodovinsko gledano, še vedno najbolj uspešne slovenske moške discipline, se bo tako kopičil še lep čas. Ob koncu meseca bo minilo četrt stoletja od zadnje slovenske zmage v moškem slalomu. Preteklo je tudi že 23 let od zadnje uvrstitve na stopničke. V oči pa bode podatek, da imajo dolgo brado tudi zadnje točke. 15. januarja 2023 jih je v Wengnu dosegel Štefan Hadalin.
Komentar: Kot ni bilo naravno in realno, da je bil Marovt sinonim za slovensko slalomsko nekonkurenčnost, bi bilo zdaj neodgovorno, če bi celotno breme discipline obesili na ramena najstnika, v obeh primerih pa pozabili na dejstvo, da je celotna piramida, od klubov do stroke na najvišji ravni, dovolila takšen osip.
Največji uspehi slovenskega slaloma
2 mala globusa
Rok Petrovič (1986) in Bojan Križaj (1987)
9 kolajn v svetovnem pokalu
2-x zlato (Rok Petrovič in Bojan Križaj), 3-x srebro (Bojan Križaj 2-x, Jure Košir), 4-x bron (Jure Košir 2-x, Bojan Križaj, Matjaž Vrhovnik)
20 zmag v svetovnem pokalu
Bojan Križaj (8), Rok Petrovič (5), Jure Košir (3), Grega Benedik, Andrej Miklavc, Matjaž Vrhovnik in Mitja Kunc (1).
2 kolajni na svetovnem prvenstvu
Bojan Križaj (2. – 1982), Mitja Kunc (3. – 2001)
1 olimpijska kolajna
Jure Košir (3. – 1994)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje