Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Obuditev mladinske reprezentance naj bi bil prvi odgovor Smučarske zveze Slovenije na nastali položaj, ki nakazuje na dolgoročno smučarsko nekonkurenčnost, obenem pa v vodstvu panoge odkrito priznavajo, da utegne biti kaj kmalu velika težava tudi vse bolj nevzdržen finančni sistem.
Med minulo sezono smo v našem mediju večkrat opozorili na skrb vzbujajoče padanje števila slovenskih smučarjev, na nekonkurenčnost v mladinski konkurenci in na vidne razpoke tudi v članski kategoriji, kjer se Sloveniji po moškem slalomskem pogrebu podoben scenarij obeta še v ženskem smuku, na splošno pa sistem pogosto rešujejo posamezniki. O tem smo se pogovarjali tudi s slovenskimi trenerji v tujini, izrazito kritična sta bila predvsem Alek Glebov in Klemen Bergant.
Da stanje še zdaleč ni rožnato, zdaj odkrito priznavajo tudi tisti, ki se bodo morali – brez prelaganja odgovornosti – lotiti izziva, in sicer predsednik alpskega zbora Janez Bijol, vodja panoge Matjaž Šarabon in novi šef prevetrenega strokovnega sveta Dušan Blažič. In čeprav širšo javnost trenutno najbolj zanimajo imena trenerjev in tekmovalcev za olimpijsko zimo, pa je že lep čas jasno, da bodo za prihodnost slovenskega alpskega smučanja ključne poteze na ravni mlajših kategorij in reorganizacije celotnega sistema.
“Spremembe so nujne”
“V slovenskem smučanju je veliko negativne energije. Potrebujemo pa energijo in enotnost za spremembe, ki so nujne,” razmišlja novi predsednik strokovnega sveta Blažič, ki je vrsto let deloval v slovenskem smučanju, tudi v zlatih časih, ko je sistem ob rezultatih odlikovala še svojevrstna doktrina. Po prvih tednih pogovorov na terenu ga skrbi predvsem drža trenerjev. Ta je premalo ambiciozna.
“Trenerji se imajo v klubih lepo. Delajo na kratki rok. V le redkih pa gori želja po dokazovanju in napredovanju,” je eno od težav v smučarski bazi osvetlil Blažič in bil kritičen tudi do ravnanja predsednikov klubov in staršev. Pogreša prave delovne smernice in dolgoročnejšo usmeritev. Rezultat nastalega položaja je tudi vse skromnejše smučarsko znanje otrok.
Kot odgovor napoveduje oblikovanje navodil za delo na vseh ravneh, in sicer z večjim poudarkom na kondicijski pripravi in učenju osnov. Posledično pri SZS resno razmišljajo o spremembah tekmovalnega sistema v najmlajših kategorijah, kjer bi poleg klasičnih časovnih merjenj ocenjevali tudi tehnično znanje.
600 tisoč evrov za mladince
“Zamujamo. Upam, da nismo prepozni,” poudarja Janez Bijol, zdaj že leto in pol vodja alpskega odbora. In ko bo naslednjič stopil pred odbornike, jim bo predlagal tudi potrditev vnovične vzpostavitve C-reprezentance. Priznava, da je bila ukinitev te velika napaka, kot tudi zavrnitev predloga za vnovično vzpostavitev, za katero se je zavzelo predhodno vodstvo.
In kakšna bo podoba C-reprezentanc? “Pripravljamo tri ravni. Na prvi bodo smučarji z izpolnjeno normo, po pet smučarjev in smučark. Tem tekmovalcem bomo v celoti krili program. Na drugi ravni bodo smučarji, ki so za kriteriji zaostali za največ deset točk. Ostali bodo na tretji ravni,” odgovarja Bijol.
Gre za širšo skupino smučarjev, od U-16 do U-20. Osnovna ideja je namreč, da bi reprezentančni trenerji hitreje prihajali do stika z najbolj obetavnimi, zveza pa bi jih finančno razbremenila. V ta namen naj bi SZS namenila približno 600 tisoč evrov.
(Ne)vzdržnost sistema
Ukrep uvajanja C-reprezentanc naj bi pospešil dotok mlajših smučarjev proti članski kategoriji. Vodja panoge Matjaž Šarabon pa ob tem odkrito priznava, da ga resno skrbi tudi finančna (ne)vzdržnost slovenskega smučarskega sistema. Letos naj bi se proračun približal 4 milijonom evrov, a konkurenca se na tej ravni oddaljuje.
“V vseh pogledih želimo slediti največjim smučarskim narodom. In dokler je bilo alpsko smučanje na malce nižji ravni, smo se lahko s smučanjem ukvarjali na podoben način kot najmočnejša konkurenca. V zadnjih letih se je razkorak povečal. Prvi razlog je povečevanje profesionalizacije na vseh ravneh. Drugi razlog pa je povezan s treningi. Slovenci smo namreč ostali brez realnih možnosti treninga doma ali vsaj v bližini doma,” pravi vodja panoge.
Ker je vodja panoge in s tem prvi operativec, smo Šarabona povprašali tudi o ukrepih. “Prepričati moramo SZS, državo in lokalna okolja, da nam pomagajo vzpostaviti infrastrukturne pogoje za ukvarjanje z alpskim smučanjem. Usposobiti moramo vsaj dva poligona za trening. Poleg tega pa se bomo morali bolj ciljno usmerjeno lotiti vseh potencialnih tekmovalcev, ki zdaj še delujejo v klubih,” se je glasil njegov odgovor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje