Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po sledeh zgodbe o ideji za gradnjo prvega slovenskega pokritega smučišča in posledično tudi dolgoročni ter malce futuristični pobudi o vrnitvi Zlate lisice na Mariborsko Pohorje.
Ob robu nedavnih ženskih tekem svetovnega pokala je postalo dokončno jasno, da se Zlata lisica ne bo vrnila v Kranjsko Goro, kjer je ob zelenih zimah ter predvsem simptomatičnem mariborskem zaostajanju za sodobnimi tehnološkimi in smučarskimi trendi kot po pravilu našla svoje zatočišče. Za Štajerce je tovrsten koncept postal finančno nevzdržen, ob reševanju tekem na slovenskih tleh pa je vajeti v svoje roke dokončno prevzela Smučarska zveza Slovenije. Vseeno, kot vse kaže, pri slednji niso povsem pozabili na Maribor, kjer se je pred 61 leti “rodila” Zlata lisica.
Pri krovni organizaciji so dali Mariborčanom jasno vedeti, da brez investicij v sistem zasneževanja in pripravo nove proge spogledovanje s svetovnim pokalom ni realno. S tem so le osvetlili besede direktorja ženskih tekem svetovnega pokala Petra Gerdola, ki je v pogovoru za naš medij dejal, da je Slovenija lahko vesela kranjskogorskega ohranjanja stika z elitnim tekmovanjem. Ob tem je iz Ljubljane prišla tudi zanimiva pobuda o gradnji prve slovenske smučarske dvorane, in sicer prav na radvanjski strmini, kjer so se smučarke nekoč borile za slalomske točke svetovnega pokala.
“Maribor želi ostati smučarsko mesto, znova želi organizirati tudi tekme na najvišji ravni. Obenem pa se v mestu zavedajo vseh težav in dejstva o tem, da lokalni klub ni v najboljšem stanju. Zato je interes za reševanje problematike pokazala občina. Ob pogovorih o infrastrukturnih izzivih je z naše strani med drugim res padla ideja o tem, da snežni stadion nad Habakukom ponuja idealen relief za pokritje,” nam je pogovore z mariborsko občino, predvsem s podžupanom Samom Petrom Medvedom, potrdil direktor SZS Uroš Zupan.
Smučarska zveza je po prvih pogovorih pobudo tudi uradno naslovila na občinski svet. V nadaljnjih korakih bodo v Mariboru idejo poskušali umestiti v prostorske načrte in iskati soglasje v občinskem svetu ter kajpak tudi širši konsenz. Posledično idejna zasnova še ni dozorela do ravni, ko bi se selila v oprijemljiv projekt z vsaj grobo finančno oceno. “Seveda gre za dolgoročni projekt. A če bi res prišlo do pokritja smučišča, bi se verjetno takrat kakšna tekma že odvila tudi v dvorani. In na ta način bi Maribor morda lahko znova pridobil vsaj slalom svetovnega pokala,” razmišlja Zupan, ki kot direktor SZS interes vidi predvsem v reševanju problematike trenažnega poligona, obenem pa meni, da bi imela dvorana še turistični potencial.
Da se za dimom skriva ogenj, so nam prikimali tudi na občinski strani. Potrdili so obstoj uradne pobude, do katere je prišlo že 11. novembra 2024. Označujejo jo za “ambiciozen projekt z velikim turističnim in športnim potencialom”, saj ideja vključuje uporabo novih tehnologij za razvoj smučarske infrastrukture, kar bi omogočilo celoletno smučanje. Po drugi strani pa se v Mariboru zavedajo finančnih preprek in tudi pomislekov različnih interesnih skupin.
“Mestna občina Maribor podpira idejo razvoja trajnostne športne infrastrukture, vendar poudarja potrebo po temeljiti analizi izvedljivosti, preveritvi prostorskih aktov in vključitvi dialoga z vsemi deležniki, vključno z državnimi institucijami in zasebnimi vlagatelji. Zaradi prostorskih, okoljskih in estetskih izzivov občina predlaga iskanje variantnih rešitev in morebitnih alternativnih lokacij za projekt,” odgovarjajo iz službe za odnose z javnostmi MO Maribor.
“Trenutno še niso bile izvedene študije izvedljivosti, zato MOM podpira pripravo analiz, ki bi ocenile ekonomske, okoljske in družbene učinke projekta. Prav tako se občina zavzema za iskanje trajnostnih rešitev, ki bi prispevale k razvoju turizma in športne infrastrukture v regiji,” so zapisali in obenem dodali, da so del idej o dolgoročnem razvoju smučarske infrastrukture nad drugim največjim slovenskim mestom tudi nova tekmovalna proga Habakuk, izboljšanje pogojev za zasneževanje in vzpostavitev dodatnih vodnih zajetij. Po mariborskem mnenju je to pomemben del “strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanje dolgoročne stabilnosti zimskih športov na Pohorju”.
Šanghaj, Dubaj, New York … Maribor, Kranj ali Ljubljana?
V zadnjih letih je sicer na različnih koncih sveta nastala kopica smučarskih dvoran. Pred meseci smo tako poročali o odprtju največjega pokritega smučišča v Šanghaju, ki ponuja 1.200 metrov smučarskih prog. V predmestju New Yorka že pet let smučajo v Big Snow American Dreamu. Še precej daljšo zgodovino ima dvorana v Dubaju, ki je del velikega nakupovalnega središča. Dvorane imajo tudi v Nemčiji, Litvi, na Nizozemskem …
Že leta 2012 je ideja o smučarski dvorani vzklila v Ljubljani (Podutik), kjer je bil pripravljen celo projekt o javno-zasebnem partnerstvu za 72 milijonov evrov, a je ostal v zaprašenih predalih.
Na zelo slab odziv krajanov pa je lani naletela ideja o gradnji dvorane za 120 milijonov evrov nad Besnico pri Kranju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje