Kriza navkljub uspehom: SZS išče rešitve za upad števila skakalcev

Foto: Profimedia

Kljub številnim uspehom slovenskih smučarskih skakalcev in skakalk število mladih, ki se ukvarja s smučarskimi skoki, v zadnjih letih upada. Na Smučarski zvezi Slovenije so zaradi tega že zagnali alarm in pripravili projekte, ki bodo Slovenijo zadržale v svetovnem vrhu.

Dva velika kristalna globusa Nike Prevc, pet odličihj na zadnjem svetovnem nordijskem prvenstvu in nenazadnje svetovni rekord Domna Prevca, so le nekateri uspehi slovenskih smučarskih skakalcev v zadnjih letih. Tudi na račun tega so smučarski skoki postali med najbolj priljubljenimi športi pri nas, kar pa se ne odraža v v številu mladih, ki se z omenjeno disciplino ukvarjajo.

Slovenka v Wimbledonu šokirala nosilko, slovo druge igralke sveta (VIDEO)

Grand Slam

1. Jul 2025 0

Grand Slam

1. Jul 2025 0

Nova, peklenska potrditev za ognjeno Klaro

Atletika

1. Jul 2025 1

Atletika

1. Jul 2025 1

Iz podatkov Smučarske zveze Slovenije (SZS) je mogoče razbrati, da je število smučarskih skakalcev in skakalk od leta 2005 strmo naraščalo, vrhunec pa doseglo v sezoni 2016/17 , ko je bilo pri nas registriranih kar 758 tekmovalcev. Vse odtlej na SZS beležijo padec oziroma stagnacijo, saj je letos številka znašala le še 599 registriranih skakalcev in skakalk.

“Opažamo, da rahlo upada število smučarskih skakalcev. A ne želimo zgolj opažati, temveč proaktivno sodelovati in piramido, ki jo gradimo že vrsto let, nadgraditi. Torej, da pridobimo oziroma privabimo mlade skakalce v smučarske klube in nato z njimi nadaljujemo delo v Državnem panožnem centru (DPNC), kasneje pa da nastopajo kot reprezentanti,” pravi predsednik zbora za skoke in nordijsko kombinacijo Borut Meh.

Nasproti bodo morali priti tudi klubi

Prav zato pa tudi, ker po besedah vodje panoge Gorazda Pogorelčnika želijo še naprej obstati in krojiti svetovni vrh, so na SZS zagnali tri ključne projekte, s katerimi upajo na upad števila tekmovalcev na prehodu iz osnovne v srednjo šolo in na prehodu iz mladinskih v članske kategorije ter povečevati število tekmovalcev in tekmovalk v sistemu.

Kot pojasni Pogorelčnik, so zato v eni od ljubljanskih šol že zagnali pilotni projekt Vita, v katerega je bilo vključenih 16 otrok prve triade osnovne šole, a končni cilj je, da projekt deluje v vseh šolah, kjer obstajajo skakalni klubi.

“Če v vsaki šoli pridobimo okoli deset tekmovalcev, uspešnost pa je 15-odstotna, to pomeni 30 otrok na leto, kar bi pripeljalo do številk, ki smo jih imeli v letu 2015, 2016, 2017, oziroma bi bile te številke še nekoliko višje. To absolutno mora biti naš cilj in ga bomo nedvomno tudi dosegli. A nasproti morajo priti tudi klubi, saj bodo oni nato izvajali program znotraj šol, in sicer brezplačno.”

Ustanavlja se moška C reprezentanca in ženska B reprezentanca

Osipa pri prehodih iz osnovne v srednjo šolo se sicer pri SZS nameravajo lotiti s trenažnim centorm v Velenju, medtem ko bodo za tekmovalcev pri prehodu iz mladinskih v članske vrste poskrbeli z ustanovitvijo novih ekip. Letos se tako ustanavlja moška C reprezentanca za nastopanje v pokalu FIS in ženska B reprezentanca, v katero bodo vključena dekleta, ki so že osvajale točke svetovnega pokala ali pa bile pri vrhu v medkontinentalnih tekmovanjih.

“Ko smo videli številke, smo se odločili nekaj storiti. Če smo imeli v preteklosti na kategorijo med 30 in 35 tekmovalcev, so zdaj te številke precej nižje, okoli 25 do 27. Bolje da se prej reagira in se številke dvignejo nazaj na raven, ki si jo želimo. To so številke, ki so bile dosežene po sijajni sezoni Petra Prevca in še leto po tem,” poudarja Pogorelčnik.

“Doslej je veliko tekmovalcev pri 21, 22 letih zaključilo svojo športno pot, ker so se raje odločili za druge kariere. S tem bo vsaj okoli sedem, osem tekmovalcev zadržali znotraj sistema in jim ponudili pogoje, ki bi jih lahko popeljali na najvišjo raven,” je prepričan vodja panoge.

Kot je še pristavil Meh, pa bo v prihodnosti večji poudarek tudi na skakalnih klubih. Teh je pri nas danes 27, od tega 23 aktivnih. Najstarejši, triglavski Kranj, prav letos praznuje 80-letnico delovanja, a želja je, da nastane še nekaj novih. Trudijo se v Prekmurju, stvari pa bi radi zagnali tudi na Ravnah na Koroškem. Rana ostaja Maribor, ki je včasih že imel svoj klub, a je prenehal delovati.