Do konca sezone v smučarskih skokih so ostali le še trije konci tedna. Ti bodo povsem letalsko obarvani, saj tekmovalce čakajo le še tekme na velikankah. Pred tradicionalnim zaključkom v Planici se vrhunec obeta že v tem vikendu, ko je v Vikersundu na sporedu svetovno prvenstvo v poletih.

Lanišek na zmagovalnih stopničkah, norveška turneja Kraftu

Smučarski skoki

6. Mar 2022 0

Smučarski skoki

6. Mar 2022 0

Največja letalnica na svetu Vikersundbakken danes začenja z gostiteljstvom novega vrhunca letošnje skakalne sezone. Po novoletni turneji in olimpijskih igrah čaka moške skakalce boj za letalske snežinke na jugu Norveške. To bo že 27. svetovno prvenstvo v poletih, prvega je – kot pri večini stvari v smučarskih poletih – leta 1972 gostila Planica. Takrat se je pod Poncami zlate kolajne veselil Švicar Walter Steiner.

Gostitelji svetovnih prvenstev v poletih:

Planica (7): 1972, 1979, 1985, 1994, 2004, 2010, 2020

Oberstdorf (6): 1973, 1981, 1988, 1998, 2008, 2018

Kulm (5): 1975, 1986, 1996, 2006, 2016

Vikersund (5): 1977, 1990, 2000, 2012, 2022*

Harrachov (4): 1983, 1992, 2002, 2014

Ne preveč lepi spomini na domače SP pred dvema letoma

V najbolj znanem skakalnem centru pri nas pa je potekalo tudi zadnje prvenstvo na največjih napravah. To bi moralo biti organizirano ob zaključku sezone 2019/20, a jo je organizatorjem zagodla pandemija koronavirusa. Zato je bilo naknadno izpeljano šele v sezoni pozneje, ko si je decembra 2020 pod reflektorji in brez prisotnosti navijačev naslov prvaka prisvojil Nemec Karl Geiger. Med ekipami pa je bila najboljša norveška letalska falanga.

Prvenstvo pred dvema letoma je za veliko črno piko poskrbelo v slovenski reprezentanci. Afera Timija Zajca, ki je na instagramu javno kritiziral takratnega trenerja Gorazda Bertonclja, je med orli poskrbela za tektonske premike. Zajc je bil iz reprezentance začasno izključen, Bertoncelj pa se je od položaja prvega moža stroke poslovil. Na njegovem mestu ga je nasledil pomočnik Robert Hrgota, ki slovensko reprezentanco – zelo uspešno – vodi še danes. A grenak priokus po domačem šampionatu je vendarle ostal, saj je bil najboljši Slovenec na posamični tekmi Anže Lanišek šele na 12. mestu, ekipa pa je zasedla nehvaležno četrto mesto.

Veliko premalo za t.i. “letalski narod”, sploh glede na izide s prejšnjih prvenstev. Ti sicer potekajo na dve leti, izmenjevalo pa si jih je pet prizorišč. Poleg Planice in Vikersunda sta tu še Kulm in Oberstdorf, češki Harrachov pa je najboljše letalce sveta zadnjič gostil leta 2014, brez prenove propadajoče letalnice pa tam tekem v naslednjih letih ali desetletjih ne bo več.

Pet od sedmih kolajn v zadnjih 10 letih

Slovenija je največje uspehe na letalskih prvenstvih sicer dosegla v zadnjem desetletju. Po “oralcu ledine” Primožu Ulagi, ki je še pod jugoslovansko zastavo v Oberstdorfu 1988 osvojil srebrno kolajno (boljši je bil le Norvežan Ole Gunnar Fidjestol) in bronu Urbana Franca leta 1996 na Kulmu, ko je na posamični tekmi zaostal le za Andreasom Goldbergerjem in Jannejem Ahonenom, je bilo naslednje srečno prizorišče prav Vikersund. Na letalnici Vikersundbakken, ki ima po zaslugi Stefana Krafta iz leta 2017 v lasti tudi svetovni rekord (253,5 metra) je namreč 2012 prvi svetovni prvak v poletih iz Slovenije postal Robert Kranjec.

Leteči Kranjec, kakršen vzdevek je dobil zaradi odličnih nastopov prav na poletih, je v le dveh serijah (prvi dan je bil zaradi premočnega vetra odpovedan) opravil s konkurenco. Izjemen je bil predvsem njegov drugi polet (244 metrov, kar je bil takrat slovenski državni rekord). Zmagal je pred Norvežanom Runejem Velto in Avstrijcem Martinom Kochom. Izvrstno formo pa je potrdil še na ekipni tekmi, ko je v družbi Jerneja Damjana, Jureta Šinkovca in Jurija Tepeša skočil do brona.

Slovenske kolajne na SP v poletih:

1988, Oberstdorf: Primož Ulaga, drugo mesto*

1996, Kulm: Urban Franc, tretje mesto

2012, Vikersund: Robert Kranjec, prvo mesto; ekipa (Damjan, Šinkovec, Tepeš, Kranjec), tretje mesto

2014, Harrachov: Peter Prevc, tretje mesto

2016, Kulm: Peter Prevc, prvo mesto

2018, Oberstdorf: ekipa (Damjan, Semenič, D. Prevc, P. Prevc), drugo mesto

* še pod jugoslovansko zastavo

Štafetno palico prevzel najboljši slovenski skakalec

To je bilo tudi edino prvenstvo v zgodovini, na katerem so se Slovenci veselili kar dveh odličij. Odlične rezultate je nato nadaljeval Peter Prevc. Kasnejši zmagovalec svetovnega pokala je (prav tako le v dveh serijah) leta 2014 v Harrachovu osvojil bronasto kolajno, boljša sta bila Nemec Severin Freund in Norvežan Anders Bardal. A da je najstarejši od bratov Prevc eden najboljših letalcev v zgodovini, je potrdil dve leti kasneje.

V šampionski sezoni, ko je osvojil praktično vse, kar se je osvojiti dalo, je bil najboljši tudi na SP v poletih. V avstrijskem Kulmu je z odličnima skokoma v prvi in tretji seriji (243 in 244 metrov) premagal celotno konkurenco in si okoli vratu obesil zlato snežinko. Drugi je bil Norvežan Kenneth Gangnes, tretji pa Avstrijec Stefan Kraft. Tudi v osrednji Avstriji pa so zaradi težav z vremenom izpeljali le tri serije od predvidenih štirih.

Zadnja kolajna pa je bila znova ekipna. V Oberstdorfu 2018 so Jernej Damjan, Anže Semenič, Domen Prevc in Peter Prevc zaostali le za Norveško. To je bilo drugo srebrno odličje za Slovenijo s teh tekmovanj, skupno pa je naša država zgodovinsko gledano na sedmem mestu. Pred njo so Norveška, Avstrija, Nemčija, Švica, Finska in Vzhodna Nemčija.

Države po številu kolajn na SP v poletih:

1. Norveška: 18 kolajn (9 zlatih, 6 srebrnih, 3 bronaste)

2. Avstrija: 21 kolajn (7 zlatih, 8 srebrnih, 6 bronastih)

3. Nemčija: 14 kolajn (5 zlatih, 5 srebrnih, 4 bronaste)

4. Švica: 4 kolajne (3 zlate, 1 srebrna)

5. Finska: 16 kolajn (2 zlati, 6 srebrnih, 8 bronastih)

6. Vzhodna Nemčija: 8 kolajn (2 zlati, 4 srebrne, 2 bronasti)

7. Slovenija 6 kolajn (2 zlati, 1 srebrna, 3 bronaste)

8. Japonska 2 kolajni (2 zlati)

9. Češkoslovaška: 5 kolajn (1 zlata, 1 srebrna, 3 bronaste)

10. Češka: 1 kolajna (1 zlata)

11. Poljska: 4 kolajne (1 srebrna, 3 bronaste)

12. Jugoslavija: 1 kolajna (1 srebrna)

13. Italija: 2 kolajni (2 bronasti)

Glede na odlično formo v tej sezoni bodo imeli orli priložnost izkupiček povečati že ta konec tedna. A čaka jih težka naloga, saj je konkurenca izjemno močna. Zelo nevaren bo branilec naslova Karl Geiger, da se odlično znajde na letalnicah, je v preteklosti dokazal tudi Rjoju Kobajaši. Na tekmah po olimpijskih igrah vrhunske rezultate beleži tudi izvrstni letalec Stefan Kraft, vselej pa so v poletih pri vrhu tudi Norvežani (Lindvik, Granerud, Tande …).

Če bodo Slovenci na naslednje tekme svetovnega pokala v Nemčijo potovali zadovoljni (pred Planico bo nato na sporedu še letenje v Oberstdorfu), bo jasno v nedeljo po ekipni tekmi. Po odličnih rezultatih na moštvenih preizkušnjah v sezoni (na štirih od petih, vključno s tisto v Pekingu, so Slovenci stali na odru za zmagovalce) bo prav to najlepša priložnost za osvojitev žlahtnih snežink. Še pred tem pa bodo jutri in v soboto na sporedu štiri posamične serije, ki bodo okronale novega svetovnega kralja poletov.

Spored SP v poletih 2022, Vikersund:

Četrtek, 10. marec: 15.50 kvalifikacije

Petek, 11. marec: 16.30 prva in druga serija

Sobota, 12. marec: 16.30 tretja in četrta serija

Nedelja, 13. marec: 16.30 ekipna tekma z dvema serijama