Ko beseda teče o ciljih pred prihajajočo novo sezono svetovnega pokala, so v slovenskem skakalnem taboru precej zadržani in sramežljivi. Nobena izjema pri tem ni niti najizkušenejši član reprezentance Peter Prevc, pa čeprav vstopa v svojo že 14. sezono.
Do začetka nove sezone v smučarskih skokih so le še trije dnevi. Prva postaja bo letos Wisla na Poljskem, kjer bodo tekmovalci sploh prvič v zgodovini svetovnega pokala pristajali na plastiki. Na prizorišče bo odpotovala šesterica Slovencev, glavni trener Robert Hrgota pa je že minuli teden razkril, da bo med njimi poleg Anžeta Laniška, Timija Zajca, Lovra Kosa, Žige Jelarja in Domna Prevca tudi Peter Prevc.
“Bo zanimivo,” je prepričan Peter Prevc, ki vstopa v svojo že 14. sezono. Ta bo obenem najdaljša doslej, saj se bo končala šele 2. aprila s tradicionalnim zaključkom v Planici. Vmes bo prišlo tudi do daljših prekinitev, ki bodo, kot pravi 30-letnik, zanj precej moteč dejavnik. Bistveno bolj kot dejstvo, da bodo v zimo vstopili s tekmo, kjer skakalci ne bodo pristajali na snegu.
“Mislim, da bo tako tudi v prihodnje. Če ne bo snega, se bo lahko kakšno tekmo rešilo tudi na takšen način. Kot pravijo v filmih, je to sedaj precedenčni primer, a osebno se mi to niti ne zdi sporno. Bolj me moti zgodnji začetek in številni premori, v drugi polovici sezone pa natrpan razpored,” pravi skakalec iz Dolenje vasi.
Formo bo pomembno ujeti že za novoletno turnejo
Tako kot za večino skakalne karavane bo sicer tudi za Prevca vrhunec sezone predstavljalo svetovno nordijsko prvenstvo, ki se bo med 21. februarjem in 5. marcem odvilo pod Poncami. Izkušeni tekmovalec je doslej na šampionatih osvojil dve srebrni in bronasto odličje, zato zelo dobro ve, da bo za dober dosežek v Planici ključno stopnjevanje forme do prvenstva.
“To bo tudi zame največji dogodek zime. Bo treba pa že zgodaj priti v formo. Uspešen moraš biti vsaj že v času novoletne turneje. Po drugi strani si moraš tudi zagotoviti možnost nastopa na prvenstvu, saj lahko na ekipni tekmi tekmujejo le štirje Slovenci, na tekmi mešanih ekip pa dva. Že tu mislim, da bo huda borba,” razmišlja Prevc, ki pa bo imel z rojaki pomembno prednost pred konkurenco, saj planiške naprave pozna do potankosti.
Ni namreč zanemarljivo, da je Prevc zadnji zmagovalec preizkušnje svetovnega pokala na Bloudkovi velikanki (2014). “Res je, vendar je bila to sezona, ko sem bil kar dober. A kasneje ni bilo več tekme na njej, da bi se lahko to potrdilo ali ovrglo. Je pa to tudi ena še redkih naprav, kjer še vedno držim rekord,” se pohvali slovenski orel. Nato doda: “Kar se tiče domačega terena, pa mislim, da imamo vsi kar podobno naštudiramo skakalnico. Je pa res, da veliko pomeni, da si doma, da poznaš okolje in ljudi. Tudi vzdušje, ki se ustvarja predstavlja užitek,” našteva Prevc.
Dokler nisi na tekmi, ne moreš povedati nič
A do šampionata tekmovalce čaka kar 23 tekem v svetovnem pokalu, začenši z že omenjenima preizkušnjama v Wisli. “Dokler ni tekme, ne bom ničesar napovedoval. Lahko se ti tudi vse podre,” na vprašanje, kakšnega rezultata si želi na Poljskem, odgovarja Prevc, podobno previden pa je tudi pri napovedih, ciljih in željah za celotno sezono.
“Najprej moram videti, kje sploh sem, šele nato bom postavljal cilje za naprej. S svojo formo sem nekako zadovoljen, a dokler nisi na tekmi, ne moreš povedati nič. Na treningih lahko skačeš super in kot svetovni prvak, nato pa prideš v Wislo in se vse obrne. Pa ne mislim le na vremenske razmere, tudi skakalnica je druga. Še za Anžeta in Timija težko povem, kako se bosta odrezala,” odvrne izkušeni tekmovalec.
Bolj kot slovo brata ga je šokirala upokojitev Mete
Prav Lanišek in Zajc po besedah trenerja Hrgote ta čas na treningih skačeta najbolj konstantno in dosegata najdaljše daljave, takoj za njima pa je poleg Kosa tudi Prevc, ki je pravo formo lani ujel šele v drugi polovici sezone.
“Nikoli nisem nalašč 14. ali pa prvi. Vsaka tekma je svoja zgodba in se zgodi. Doslej je bilo tako, da sem začenjal nekoliko slabše, a vedno je želja biti čim bližje vrhu. A tako razmišlja vsaj še 30 ostalih skakalcev. Za vsak mesto se je treba boriti,« pove sogovornik in se za konec dotakne tudi upokojitve svojega brata Ceneta.
Da se ta nagiba k slovesu, se je v novinarskih krogih ugibalo že lansko sezono, a do potrditve je prišlo šele minuli mesec. “Odločitev sem sprejel in pozdravil. Nisem ga pretirano prepričeval. Niti ne vem, zakaj bi ga moral jaz. Morda me njegova odločitev ni tako šokirala kot me je upokojitev Mete Hrovat. Vsak živi svoje življenje in se odloči po svoje. Življenje ni samo šport, možnosti je nešteto,” je za konec odločitev 26-letnika pokomentiral njegov štiri leta starejši sorojenec.