Robert Hrgota: Opažam, da so ljudje na robu z živci

Smučarski skoki 10. Okt 20216:30 > 6:43 4 komentarji
Foto: Uroš Skaza

S torkovo tekmo državnega prvenstva so slovenski smučarski skakalci sklenili poletni del priprav in misli povsem preusmerili na prihajajočo zimo. "Smo v stiku s konkurenco,“ je prepričan njihov glavni trener Robert Hrgota, ki se še kako dobro zaveda pomembnosti letošnje olimpijske sezone.

Ko je Robert Hrgota lanskega avgusta dopolnil 32 let, si zagotovo ni predstavljal, da bo ob letu osorej opravljal funkcijo glavnega trenerja slovenskih smučarskih skakalcev. Na položaj je povsem nenadejano prišel lanskega decembra, ko je bilo stanje v reprezentanci po spodletelem svetovnem prvenstvu v Planici in odhodu njegovega predhodnika Gorazda Bertonclja daleč od idealnega. A nekdanji skakalec – kariero je zaključil leta 2014 – se izziva ni ustrašil. Priložnost je pograbil z obema rokama in prepričal tako javnost kot Smučarsko zvezo Slovenije, ki ga je za uspešno delo nagradila z dveletno pogodbo.

Z na Gorenjskem živečim Velenjčanom smo se pogovarjali pred kranjsko skakalnico le dan po končanem državnem prvenstvu in tik pred odhodom skakalcev na Švedsko. Kljub natrpanemu urniku in časovni stiski se mu z odgovarjanjem na vprašanja ni mudilo ter si je za marsikaterega vzel tudi nekoliko daljši čas za premislek.

Foto: Uroš Skaza

Za vami so prve priprave v vlogi glavnega trenerja. Kako uspešne so bile?

Vse se je odvilo po načrtu, čeprav se vedno pojavijo stvari, ki se ne odvijejo po pričakovanjih. A če se pripraviš na to, je nekoliko lažje. Cilj je bil, da fantje sanirajo zdravstvene težave in v sezono vstopijo zdravi. Le tako lahko tekmovalec napreduje. Mislim, da nam je to dobro uspevalo. Všeč mi je, da se je v Klingenthalu pokazalo, da smo v stiku s konkurenco, kar nas je pomirilo.

Je tudi za trenerja pripravljalno obdobje tako naporno kot za skakalce?

Vsak tekmovalec mora delati na svoji stvareh. Nekateri na teži, drugi na kondiciji, spet tretji na opremi. Trener se mora ukvarjati predvsem z logistiko in koordiniranjem, kar vzame največ energije. Je kar zahtevno, a mi je všeč.

Z reprezentanco sedaj potujete na Švedsko.

Letos se tja odpravljamo prvič. Tam je vetrovnik, ki je edini v tem okolju pod kotom petinštiridesetih stopinj. Z njim lahko simuliraš letno pozicijo skakalca. Če na treningu skok traja le nekaj sekunda, lahko tu položaj v zraku simuliraš več minut. S tem lahko tekmovalec pridobi zelo veliko. Je pa cilj vetrovnika, da fantje odkrijejo in popravijo malenkosti, ki bi jih na skakalnici težje odkrili. V nadzorovanih pogojih je to bistveno lažje. Bomo videli, kako bo, a mislim, da lahko s tem le pridobimo.

Za lansko sezono ste dejali, da je manjkala pika na i. Veste, kako jo letos dodati?

Tudi za vetrovnik vemo, kakšen je, a dokler ga ne preizkusimo, ne morem trditi, da vemo, kaj nas čaka. V lanski sezoni smo videli, kaj nam je manjkalo in kaj je treba nadgraditi in mislim, da nam letos to uspeva. Če ne bo rezultata, to pomeni, da se nam stvari niso poklopile. A kot vidim in vse skupaj spremljam, verjamem, da gremo v pravo smer. Zdaj so ključne malenkosti, ki jih je treba pri vsakem posamezniku uskladiti. Verjamem, da bomo lahko v prvo tekmo vstopili zelo samozavestno.

Boste z 2,5 milijona evrov visokim proračunom konkurenčni?

V korona časih je težko biti požrten, če veš, da imajo ljudje veliko večje težave, kot jih imaš ti. Vsak se bori za svoj kos pogače in išče svoj prostor pod soncem. Če gledam zgolj s športnega vidika pa vemo, da denarja nikoli ni dovolj. A tudi s tem proračunom lahko marsikaj postorimo.

Robert Hrgota
Foto: Uroš Skaza

Zadnji mesec ste sicer namenili predvsem testiranju opreme.

Načeloma smo jo testirali celotno pripravljalno obdobje, saj je treba vseskozi biti v koraku s časom in iskati nove rešitve. Le tako imaš lahko prednost pred konkurenco. Vemo, da so druge reprezentance glede tega v prednosti pred nami, saj imajo finančno veliko boljšo podlago. Sami se moramo zato znajti na drugačne načine. Slovenci smo poznani po tem, da znamo improvizirati in imamo svoja orožja. Ko bo čas za to, jih bomo tudi razkrili in upam, da bodo dodana vrednost.

Peter Prevc se je odločil za vrnitev k Slatnarjevim smučem.

Testiral je tako Slatnarjeve kot Fischerjeve smuči, a smo na koncu prišli do ugotovitve, da mu slednje precej bolj ustrezajo. Z njimi trenira že kar nekaj časa. Zdaj jih moramo le še izdatno dodelati, da bodo do zime še boljše. Mislim, da se je odločil pravilno, čeprav na to ne želim vplivati. Želim biti čim bolj objektiven, da na koncu ne izpade, da komu vsiljujem lastno mnenje ali odločitve. Peter je sam ugotovil, da mu Slatnarjeve smuči bolj ustrezajo. Ne nazadnje je najbolj pomembno prav to, da zaupa svojim občutkom. Mislim, da se je odločil pravilno in tu ga podpiramo.

Javnost ima do Petra Prevca vselej visoka pričakovanja.

Tako je tudi prav. S posameznimi skoki je dokazal, da je močan tako na treningih kot na tekmah. Zdaj potrebuje le še konstantnost, za katero pa je razumljivo, da je še nima. Delal je na nekaterih novih stvareh in dokler teh ni osvojil, so bila določena nihanja. Za obdobje, ki prihaja, verjamem, da se bodo stvari ustalile in mu bo veliko lažje.

Je Timi Zajc pri sebi naredil premik glede razmišljanja in zaupanja?

Timi na treningih funkcionira zelo dobro, a smo na tekmah poletne sezone v Hinzenbachu in Klingenthalu videli, da se mu na tekmah še ni izšlo. Manjka mu pravilen pristop na tekmah, s katerim bo napravil to, kar mu uspeva na treningih. Do prvih tekem je ostalo še nekaj časa, a največ bo postoril, če sam naredi premik v glavi. Če bo prenesel skoke s treningov na tekme, bo rezultat zagotovo prišel. Mu je pa v zadnjem obdobju nekoliko težje, saj je že nekaj časa brez rezultatskega uspeha in nanj vpliva podzavest. Rezultata zato ne bo smel izsiljevati, saj ta pride le z dobrimi skoki.

Z vprašanjem sem imel v mislih predvsem dogodke po svetovnem prvenstvu v Planici.

Se mi je zdelo. Za skoke vemo, da je glava najpomembnejša in da ti ne pomaga nobena fizična priprava ali oprema, če glava ne dovoli, da je izkoristek maksimalen.

Kakšno je stanje s kolenom Žige Jelarja?

Že na začetku priprav je bil glavni cilj, da ga sanira. Mislim, da mu je uspelo, saj je treniral zelo dobro. Morda je v pripravljalnem obdobju potreboval nekoliko več počitka, saj je bilo za njim zelo veliko število treningov. Zdaj se stvari umirjajo in se vrača nazaj. Funkcionira dobro in tudi fizično je dobro pripravljen, kar je dokazal s tretjim mestom na državnem prvenstvu. Kljub temu moramo ostati previdni in spremljati njegovo zdravstveno stanje.

Robert Hrgota o nastopih svojih skakalcev po končanem državnem prvenstvu.

Lahko od Bora Pavlovčiča in Anžeta Laniška pričakujemo, da bosta naredila še korak naprej?

Za Anžeta verjamem, da mu bo to uspelo. Če ne drugega, je mentalno in fizično pripravljen. Smo pa videli, da je konkurenca v svetovnem prvenstvu zelo zgoščena in lahko hitro z zmagovalnega odra padeš celo iz najboljše petnajsterice. A po eni strani me veseli, da je svetovni vrh tako razširjen in bo zato veliko odvisnega tudi od dnevne forme in sreče. Če se bo Anže osredotočil na svojo izvedbo, bo prej ali slej prišel njegov trenutek. Bor mora popraviti še določene stvari, a ima do zime še nekaj časa, zato upam, da bo ujel priključek.

Verjetno se ne bi zmotili, če bi dejali, da bo v prihajajoči sezoni poudarek na olimpijskih igrah v Pekingu.

V letošnji sezoni imamo kar nekaj vrhuncev. Prvi bo novoletna turneja, nato olimpijske igre in nato še svetovno prvenstvo v poletih. Pomembnih tekem v sezoni ne bo manjkalo, zato bomo morali biti konstantni, da bomo lahko na vrhuncih dodali piko na i. Če raven ni visoka, tudi na vrhuncih ne boš mogel narediti razlike. Pripravljeni bomo morali biti celo sezono in nato formo stopnjevati prav za vrhunce. A ključna bo konstantnost.

Kakšni bodo cilj na že omenjenih vrhuncih?

Zmeraj moramo ciljati na najvišja mesta. Štejejo le medalje. A kot sem dejal, vrh je širok in nismo edini, ki želimo nanj. Moj prvi cilj je, da fantje skačejo tako, kot znajo. Če jim bo to uspelo, lahko pričakujemo tudi odličja. Če bo izvedba prava, bom zadovoljen in mislim, da bo nato prišel tudi rezultat.

Robert Hrgota
Robert Hrgota je kariero sklenil leta 2014.

Eden od pogojev za udeležbo na olimpijskih igrah je, da mora biti športnik cepljen proti koronavirusu. So bili pomisleki slovenskih skakalcev glede tega podobni kot ga zaznavamo v delu slovenske javnosti?

Ne bi rad preveč odpiral te teme, saj smo Slovenci glede tega že tako razdvojeni. Morda bi morali k tem stvarem pristopiti drugače. Vnašanje nestrpnosti med ljudi se mi zdi napačno. S treznim razmišljanjem in mirnim odločanjem se lahko stvari, ne glede v katero smer razmišljaš, lažje speljejo. So pa zagotovo bili pomisleki, vedno so. Tu je treba zaupati stroki in verjeti, da dela prav. Smo pa v reprezentanci cepljeni vsi.

Je bilo cepljenje pogoj Smučarske zveze Slovenije?

Pogoj ni bil, a če se ne želiš cepiti, ne moreš na olimpijske igre in na določene tekme svetovnega pokala. V cepljenje ni bil prisiljen nihče, a vsi vemo, kakšne so posledice, če tega ne storiš. Stvari si olajšaš, če se cepiš, saj lahko lažje potuješ in ne nazadnje omejiš širjenje koronavirusa.

Zdi se, da lahko Slovence v tem času povežejo le še športniki.

Hvala bogu nas lahko združi vsaj še nekdo. Ta enotnost, ki jo kažejo športniki na tekmah, bi se morala prenesti tudi v vsakdanje življenje. Predvsem se mi zdi škoda razdvajati ljudi. Vsak ima lahko svoje mnenje, a z normalnim dialogom se lahko reši marsikatero težavo. Morda bi moral vsak pri sebi razmisliti, kaj vsebuje šport, da nas lahko tako zelo poenoti in nato s to miselnostjo pristopiti tudi k drugim težavam.

Robert Hrgota
Foto: Guliverimage

Bi lahko športniki več storili za spodbujanje cepljenja. Najslabše precepljeni so prav njihovi vrstniki.

Prepričevanje ljudi ni naloga športnika. Če to ne uspe strokovnjakom, ki se s tem ukvarjajo, potem tudi športniku ne bo uspelo. Ta lobiranja na koncu izpadejo kot reklamiranje produktov, kar pa pri cepivih ne sme biti cilj.

Kako sami doživljate trenutno stanje duha v Sloveniji?

Stvari me malo žalostijo. Opažam, da so ljudje na robu z živci. Tudi na lastni koži sem že doživel, da so nestrpni, kar je velika škoda. Je pa res, da smo z vseh strani bombardirani z informacijami. Nedolgo nazaj mi je nekdo dejal, da lahko v istem trenutku najde članek, v katerem bo trditev, da kava škoduje zdravju in lahko zaradi nje oslepiš, in članek, ki bo trdil, da ti bo izboljšala vid. Že to, da si vzamemo čas in preverimo, od kod informacije prihajajo, je velik korak, da zajezimo lažne informacije in prepričanja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje