Med vsemi slovenskimi smučarskimi skakalci, ki bodo prihodnji teden na Norveškem vstopili v novo sezono svetovnega pokala, najbolj samozavestno deluje Anže Lanišek, ki ne skriva zadovoljstva nad uspešno opravljenim delom v pripravljalnem obdobju.
Po slovesu Petra Prevca je največje breme v slovenski vrsti padlo ravno na Anžeta Laniška. Smučarski skakalec z 28 leti ni le najizkušenejši član reprezentance, temveč z izjemo lanske sezone tudi najuspešnejši v zadnjih letih. Nemara bi tako bilo tudi v minuli zimi, če pred začetkom svetovnega prvenstva v smučarskih poletih ne bi na treningu v Planici padel, si poškodoval koleno in tako izpustil kar zajeten del sezone.
A nesrečni padec je za Laniška sedaj le še oddaljen spomin. Poškodbo je uspešno saniral, posledično pa so se tudi priprave na letošnjo zimo zanj odvijale brez zapletov.
“Poškodba je bila sanirana, ko sem se vrnil marca. Morda mi je takrat še manjkalo nekaj zaupanja. A sem se zavedal, da če želim v novi sezoni normalno delovati, oziroma vsaj startati normalno, moram iti prek sebe, stvari pregrizniti. Težav nisem imel, sem pa veliko delal na samozaupanju in da mi tudi v primeru daljšega skoka uspeva,” trdi Domžalčan, ki dober teden pred uvodnima tekmama svetovnega pokala v Lillehammerju deluje izredno samozavestno.
Kako tudi ne bi, saj njegove visoke ravni skokov na treningih ne hvali le glavni trener Robert Hrgota, temveč tudi njegovi moštveni kolegi. Da je z delom, ki ga je opravil v zadnjih mesecih zelo zadovoljen, ne nazadnje priznava tudi sam.
“Naredil sem vse, kar sem želel in dal poudarek kvalitetni izvedbi skokov in ne toliko kvantiteti. Ta je bila v ospredju poleti. Zdaj želim v tekmovalnem ritmu čim prej pokazati prave skoke,” pojasni sogovornik, čigar skoki na treningih niso le dolgi, temveč tudi konstantni.
“To poudarjam že zadnjih nekaj let. Konstanta je tista, ki me zanima. Moram reči, da mi gre zares v redu in da se na vsaki novi skakalnici, na katero sem prišel, nisem srečeval s težavami, ampak sem odskakal, kot je bilo treba. Ni bilo težav s prilagajanjem, občutke sem našel po enemu ali dveh skokih,” pripoveduje v minuli sezoni 14. skakalec zime.
Uspešen začetek ne pomeni nujno uspešnega nadaljevanja
Kljub dobri formi, ki jo je ujel na treningih, ostaja z nogami trdno na tleh, posledično pa mu tudi do odhoda na Norveško ne bo težko zdržati. Kot poudari, bo v dneh do prvih preizkušenj peljal svoj ritem in skušal nadaljevati s konstantnimi skoki. S tem, kaj mu bo to prineslo z rezultatskega vidika, se ne obremenjuje.
“Pričakujem, da se spustim z zaletne rampe in pokažem, kar znam. Da skočim dobro in daleč. Tekma bo nato pokazala svoje. Sezone se veselim in videli bomo, kam me bo to popeljalo,” pravi, a prizna, da še sam natanko ne ve, ali uspešen začetek sezone pomeni tudi uspešno nadaljevanje.
“Uspešen začetek je in ni pomemben. Po eni strani je dobro, da pregrizneš stvari. Na poletni veliki nagradi sem dobil odgovore, katere stvari je treba še popraviti, spremeniti in kje napredovati. Da bi se zdaj obremenjeval, ali bom trideseti, petnajsti ali pa na stopničkah, se mi zdi nepomembno. Zanima me le, da ’se vržem v jamo’, naredim telemark in dvignem roko v zrak.”
S kakšnimi cilji se podaja v zimo, ki jo bo konec februarja med drugim obogatilo tudi svetovno nordijsko prvenstvo v Trondheimu, ne razkriva. A tega, da jih zadrži zase, smo pri sijajnem smučarskem skakalcu že vajeni, saj nič drugače ni bilo v preteklosti.
“Zagotovo si postaviš cilje. Vsak skakalec odide na tekmo z namenom. A ne smeš se osredotočati le na rezultat, temveč tudi na malenkosti, ki jih dobro oddelaš. To je nekaj, kar me zanima in v tem vidim največji užitek ter zadovoljstvo. Rezultat je na koncu le posledica tega, kar sestavim,” modro zaključi slovenski orel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje