Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Nekdanji slovenski smučarski skakalec Igor Medved je junija letos prevzel vodenje finske reprezentance in po Avstrijcu Andreasu Mitterju postal komaj drugi tujec na tem položaju. Pred 43-letnikom je ogromen izziv, saj se finski skoki že leta spopadajo s hudo krizo.
Igor Medved je zadnjih 13 let vodil slovensko B reprezentanco v smučarskih skokih, letošnjega junija pa sprejel nov izziv in se preselil na Finsko, kjer je prevzel položaj selektorja tamkajšnje reprezentance. Pred nekdanjim smučarskim skakalcem je zahtevna naloga, saj se finski skoki že več kot desetletje soočajo s hudo rezultatsko krizo, na roko pa mu ne gredo niti finančne težave tamkajšnje smučarske zveze.
Čeprav Finci v preteklosti niso pogosto prisegali na tuje strokovnjake, Medved je namreč po Avstrijcu Andreasu Mitterju komaj drugi tujec na čelu skakalne vrste, pa sta slovenska stroka in znanje tam zelo cenjena, saj sta v preteklih letih tamkajšnjim skakalcem veliko pomagala tudi Andraž Pograjc in Miran Zupančič. “Vsi vemo, kaj so Finci pomenili v preteklosti in kakšna velesila so bili. To si štejem v kar veliko čast, čeprav hkrati to prinaša tudi veliko odgovornost in izziv,” pravi sogovornik, ki se je z novimi delodajalci dogovorili za sodelovanje za eno leto z možnostjo podaljšanja še za dodatno leto.
Kako je pravzaprav prišlo do vašega sodelovanja s Finci ?
Kaj pa vem, verjetno je bilo vse skupaj bolj slučaj. Niti se ne spomnim več najbolje. Morda je bilo vse skupaj malce nepričakovano, a se je zgodilo. Pogovori in dogovori so stekli nekoliko kasneje, kot je običajno za reprezentance v srednji Evropi, a zdaj je preteklo že dovolj časa, da sem se aklimatiziral in privadil na njihov način dela ter razlike.
Je bilo tudi kaj obotavljanja ali ponudbo sprejeti?
Niti ne. Smučarski zvezi Sloveniji sem hvaležen, da sem po dolgem obdobju, ki sem ga preživel v B reprezentanci, dobil možnost, da z delom nadaljujem. Mislim, da je bil naš razhod kar korekten. A takšne priložnosti in izzivi ravno ne pridejo vsak dan nasproti. Poleg tega nisem več rosno mlad. Ko sem pozneje razmišljal, ponudbe Fincev ne bi sprejel, če bi bil nekoliko starejši, oziroma bi njihova ponudba prišla pozneje. Nekako se je vse sestavilo.
Ni zanemarljivo, da ste po po Avstrijcu Andreasu Mitterju (2016 – 2018) postali šele drugi tujec na čelu finskih skakalcev.
Vsi vemo, kaj so Finci pomenili v preteklosti in kakšna velesila so bili. To si štejem v veliko čast, čeprav to prinaša tudi veliko odgovornost in izziv. Sicer je na Finskem v preteklosti že delovalo nekaj naših ljudi, zato sem se pred prihodom posvetoval tudi z njimi. Nekatere stvari imajo Finci zelo dobro organizirane in urejene, nekatere malo manj. A ne manjka veliko, da ujamejo stik z najboljšimi in igrajo večjo vlogo v svetovnem pokalu.
Kaj je ta jeziček na tehtnici, ki bi jih dvignil na višjo raven?
Moja opazovanja pred prihodom na Finsko so bila, da so fizično zelo dobro pripravljeni, a jim manjka znanja pri tehniki, materialih, aerodinamiki. Včasih, ko so bile skakalnice še manjše, je imela eksplozivna moč odločilen vpliv na rezultat in materiali niso bili tako pomembni. Danes se vse nagiba v drugo smer, saj so tudi skakalnice vse večje. Pravzaprav je danes pomembno kar vse našteto.
Ste morda opazili, da jim po letih neuspehov primanjkuje samozavesti?
Zagotovo, a to bi vsakemu. Ne le naciji, temveč tudi posamezniku. Če si dalj časa neuspešen, zagotovo dvomiš vase in na tekmo ne greš z dvignjeno glavo. A to je običajna stvar, ki se lahko popravi z rezultati.
Ste temu v poletnem obdobju posvečali dodatno pozornost?
Največ smo delali na tehniki, materialu, letu. Torej stvareh, prek katerih se mi zdi, da bi lahko prišli do boljših rezultatov. Kot sem že dejal, smo s pripravami začeli nekoliko pozneje. Sprva smo se še tipali in začeli bolj počasi, a zdaj smo se že navadili eden na drugega in vemo, kaj lahko eden od drugega pričakuje. Stvari gredo na bolje, čeprav nam ni v plus, da smo začeli pozneje.
Je prednost, ker ste na severu Evrope in lahko hitreje pričnete s skakakanjem na snegu?
Je. Tudi ledeno smučino bi lahko imeli pripravljeno kar zgodaj, vendar smo imeli letos nekaj težav, saj so ti sistemi pol leta mirovali. Ko smo jih poskušali v Lahtiju zagnati, niso delovali. Kolikor smo ugotovili, so kompresorji delovali le s polovično močjo. Mislim, da v prihodnosti s tem ne bi smeli imeti težav. Smo pa zato na ledeni smučini trenirali v Kuopiu.
Zagotovo so načrti in ideje, da bi v prihodnosti že sredi poletja v Ruki skakali na ledeni smučini. A vsega ne moremo storiti naenkrat. So pa na snegu skakali že lanskega oktobra. Je pa to lahko tudi dvorezen meč, saj se skakalci lahko prenasitijo, če prezgodaj začnejo skakati na snegu.
Koliko posluha imajo za vaše želje in zahteve nadrejeni?
Zaenkrat imam proste roke. Me poslušajo, izmenjujemo si tudi mnenja. S tega vidika sem brez pripomb. Je pa bila njihova želja, da so moji pomočniki Finci, kar jih razumem. Sam si želim, da bi imel ob sebi za pomočnika še nekoga iz slovenskih vrst, predvsem za material, servis in pripravo smuči. A glede na to, da smo se začeli dogovarjati pozno, nam to še ni uspelo speljati do konca. Trenutno sem tako poleg fizioterapevta Boštjana Ahačiča edini Slovenec v ekipi.
Vaš sodelavec je tudi vodja skokov in nordijske kombinacije pri Finski smučarski zvezi Mika Kojonkoski.
Najino sodelovanje je kar zanimivo. Je močna oseba v finskih smučarskih skokih. Vsi vemo, kaj je dosegel v preteklosti in zagotovo je zanimivo poslušati njegove komentarje in mnenja. Gotovo je dobro dobiti vpogled od nekoga, ki ve, kaj počne. Sem pa pri svojih odločitvah povsem avtonomen.
Kako cenjena je slovenska stroka na Finskem?
Mislim, da kar dobro. V preteklosti je bilo obratno in smo Slovenci imeli finskega trenerja. Zdaj so se stvari nekoliko obrnile. A ko stvari v določeni naciji zaškripajo, ni neobičajno, da se ozreš v tujino in skušaš od tam pobrati stvari. To smo v preteklosti počeli tudi Slovenci.
Kako se z vidika mentalitete razlikuje delo s slovenskimi in finskimi skakalcem?
Že z generacijskega vidika je drugače. Deset ali 15 let nazaj so bile stvari drugačne, danes odraščajo z internetom in tabličnimi računalniki, vse se mora zgoditi takoj. Tu so si tako slovenski kot finski skakalci kar podobni. Morda je razlika v tem, da so Finci dlje časa zadržani in se pozneje odprejo. A ko jih enkrat bolje spoznaš in te pustijo blizu, so zelo prijazni in v redu.
Lahko povlečete vzporednice z delom na Finskem in v slovenski B reprezentanci? Verjetno je vsaj s finančnega vidika kar nekaj podobnosti.
Trenutno je le nekaj ekip, ki si lahko privoščijo vse, vsi ostali se morajo spopadati z večjimi oziroma manjšimi finančnimi omejitvami. Ni idealno, a iz tega, kar nam je na voljo, skušamo iztisniti čim več. Lahti je za leto 2029 dobil svetovno prvenstvo, prihodnje leto so na sporedu olimpijske igre. Smo optimistični in se nadejamo, da je bilo letošnje poletje naša najnižja točka in da se bodo stvari sedaj obrnile na bolje. Upajmo, da bo to držalo.
Zagotovo pa žongliranje s stroški, ki sem ga bil vajen v slovenski B reprezentanci, sedaj ne predstavlja minusa. Nekaj izkušenj s tem pa le imam. Zaradi tega le malo lažje, ni pa idealno. A redko kje je.
Zanimivo, da niste na plačilni listi tamkajšnje zveze, temveč njihovega olimpijskega komiteja.
Res je. Nisem še povsem razvozlal njihovega sistema, a moj prvi vtis je bil, da pri njih olimpijski komite zelo podpira vse športe. Upal bi si celo trditi, da nas je sedaj celo reševal, da smo poleti lahko izpeljali zastavljen program. Sicer nismo izpeljali vsega, kar smo si želeli. Nekatere reči smo tudi oklestili in racionalizirali.
Z vami ne trenira najboljši finski skakalec Niko Kytosaho.
Zagotovo bi raje videl, da smo kot ekipa ena enota, a te stvari so se zgodile še preden sem zasedel položaj in sem bil s tem dejstvom zgolj soočen. Ko sva se z Nikom srečala v juniju, so bili vsi postopki že nekaj časa v teku. Selitveno službo, stanovanje in letalske karte za Avstrijo je že imel rezervirane. Če bi vse obrnil na glavo, bi predstavljalo velik zalogaj. Moj prihod je bil tudi zanj presenečenje.
Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale. Pomagam njemu in njegovemu stricu Peku, izmenjujemo si posnetke, mnenja … Zame je tako kot vsi ostali skakalci del finske ekipe in mu skušam maksimalno pomagati. Je pa zagotovo minus, ker nismo dnevno skupaj. Morda pa se to v prihodnosti spremeni, oziroma si to želim. Ne bom pa tega vsiljeval. Odločitev mora priti po naravni poti.
Kakšne cilje ste si zastavili za letošnjo sezono?
Njihova mentaliteta se je nekoliko spremenila v korist aerodinamike, tehnike in ne toliko eksplozivne moči. Zagotovo bo proces trajal dlje, kot bi si vsi želeli. A preko tega bi jih rad popeljal do boljših rezultatov. Cilj je, da dobro nastopamo doma in da smo čim bolj uspešni na svetovnem prvenstvu. Specifičnih rezultatskih ciljev trenutno nimamo, rad bi le njihov način in filozofijo skokov malenkost spremenil. Tiste dele, za katere vidim, da jim primanjkujejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje