
Ukrajino le redko povezujemo s smučarskimi skoki, a se kljub temu lahko pohvali z dolgo in bogato tradicijo v tem športu. V letošnji sezoni je nad njihovima tekmovalcema Jevgenom Marusjakom in Vitalijem Kaliničenkom bdel Slovenec Janez Debelak, ki je med drugim spregovoril o težkem položaju, v katerem sta se zaradi vojne v Ukrajini znašla njegova tekmovalca.
Priimek Debelak je slovenskim ljubiteljem smučarskih skokov dobro poznan. Predvsem po zaslugi Matjaža Debelaka, ki se je leta 1988 z olimpijskih iger v Calgaryju vrnil z dvema odličjema. A uspešen skakalec je bil tudi njegov brat Janez, saj se je med letoma 1987 in 1991 v svetovnem pokalu desetkrat prebil med dobitnike točk. Pozneje se je posvetil trenerskemu poklicu in med drugim vodil kazahstanske skakalce, na račun uspešnega dela pa so si ga v svojih vrstah zaželeli še Ukrajinci.
“Zgodba je kar dolga. Pred tem sem bil trener v Kazahstanu. Sodeloval in prijateljeval sem z bivšimi skakalci Sovjetske zveze in že takrat so me Ukrajinci vabili, a niso uspeli zagotovit ustreznih financ ter zaposlitve. Tri leta nazaj so me nato znova poklicali, če sem jim pripravljen pomagati. Ustrezne plače še vedno niso uspeli ponuditi, a so si želeli, da odvodim kakšen trening in jih kaj naučim. V klubu v Velenju, kjer sem delal, so mi dali zeleno in sem odšel,” uvodoma pojasni Debelak.
Za dolgoročno sodelovanje z njimi se je odločil lani v Planici, kar pa je prineslo nov izziv. Ukrajinci so namreč želeli, da obišče v Kijev, kar pa je zaradi vojne z Rusijo predstavljal svojevrsten podvig. “Vsi so me spraševali, kako si sploh upam oditi tja. A če vozi avtobus iz Varšave v Kijev na tri ure, potem se da priti tja. Malo sem tvegal, a sem bil izjemno presenečen nad lepoto Kijeva,” odvrne 57-letnik, ki v svetovnem pokalu bdi nad dvema skakalcema – Jevgenom Marusjakom in Vitalijem Kaliničenkom.

“Čudežev ne moreš delati”
Zlasti prvi je letos močno napredoval in sezono v svetovnem pokalu zaključil najvišje doslej, na 40. mestu. Še posebej sijajno je nastopil na uvodu sezone, ko je v Lillehammerju in Tittisee-Neustadtu preizkušnjo končal na 11. oziroma 12. mestu. “Za nami je v redu sezona. Po drugi strani pa čudežev niti ne moreš delati. Za mano je že tretje leto dela z njimi, čeprav ne stalnega. A videl sem, da ko sem jim zadal nalogo, so stvari hitro naredili in osvojili,” zadovoljstva ne skriva Debelak, ki se zaradi težkih razmer v Ukrajini srečuje s številnimi izzivi.
Tudi zato oba njegova tekmovalca med sezono prebivata v Gozdu Martuljek, ki predstavlja njun drugi dom, obenem pa si Debelak močno prizadeva, da bi v Ukrajini v bodoče imeli vsaj eno skakalnico, kjer bi lahko skakala mladina. “Želim jim pomagati, da uredijo vsaj eno ali dve skakalnici in bi bilo mogoče delati z mladimi. A denarja za vse to ni. Osnovo sicer lahko delamo doma, a na tekme in treninge je treba iti v tujino. Pri njih je težava, ker imajo slabše zaledje mladih,” poudari sogovornik.

Čeprav Ukrajino dandanes bolj kot s smučarskimi skoki povezujemo z nogometom, atletiko in tudi gimnastiko, pa Debelak spomni, da ima druga največja evropska država na tem področju zelo dolgo in bogato tradicijo. “Ukrajinci so bili kar dobri skakalci. V času Sovjetske zveze se je v Ukrajini nahajal tudi najboljši skakalni center (Vorohta, op. p.). Tam bomo imeli zdaj tudi državno prvenstvo,” razloži Debelak.
Oba skakalca sta prava borca
Ali bosta tam nastopila tudi Marusjak in Kaliničenko, še ni povsem jasno, saj sta bila oba vpoklicana v vojsko. “Zdaj je največja težava, ker ne vemo, ali bosta sploh odšla domov. Marusjak je zdaj star toliko, da mora biti v pripravljenosti, če bo vpoklican v vojsko. Vitalij je bil vpoklican lani, a se je malo skrival, saj ni želel iti v vojno. Preko povezav se je nato našim treningom pridružil septembra. Ko sem ga obiskal, si skoraj ni upal stopiti iz hiše. Zdaj se vsi trudimo, da mu omogočimo vrnitev domov in da se lahko udeleži državnega prvenstva. Nato se morata oba zglasiti v vojski,” je težko situacijo, v kateri sta se znašla skakalca, opisal Debelak.
Kljub temu vsi upajo, da bo ministrstvo naredilo izjemo in jima dovolilo tekmovati še naprej. “Ko sem izvedel za to med svetovnim prvenstvom v Trondheimu, sem se spraševal, kako lahko od njiju sploh zahtevam dobro uvrstitev. A sta se zelo lepo potrudila. Oba sta borca. Sta pridna in delavna. Takšna tekmovalca si lahko le želiš,” meni Debelak, ki ne pozabi izpostaviti, da jim med sezono veliko pomaga Smučarska zveza Slovenije pa tudi Peter Slatnar, ki oba skakalca oskrbuje s smučmi.

Tudi sicer v svetovnem pokalu po mnenju Debelaka vlada velika kolegialnost. “Ker smo brez fizioterapevta, so nam vsi slovenski fizioterapevti pripravljeni pomagati. Pretekli četrtek, ko je Marusjak šepal, je do mene pristopil francoski trener in nam ponudil pomoč njihove maserke. Na splošno so vsi trenerji izjemno veseli naših uspehov,” pravi in doda, da je slovenska stroka v smučarskih skokih izjemno cenjena.
Slovenska tehnika skakanja boljša od ostalih
To niti ne čudi, saj je Slovenec Janko Zwitter na čelu kanadske ženske reprezentance, finske skakalce vodi Igor Medved, turške Nejc Frank, češke pa Gaj Trček. “Ne vem zakaj, a vsi nas zelo cenijo. Nemci in Avstrijci imajo boljšo opremo kot mi, a smo jim še vedno enakovredni ali pa smo celo boljši. To vedo vsi in se sprašujejo, kaj delamo, da smo tako dobri. Imamo pa mi zelo specifično tehniko, ki je po mojem mnenju boljša od ostalih. Medtem ko drugi skačejo gor, mi uspemo obdržati hitrost prek hrbtišča. Zato smo tudi tako dobri letalci,” je prepričan Braslovčan, ki za konec razkrije še svoje dolgoročne plane.
“Najprej se mora končati vojna, šele nato bomo lahko začeli razmišljati drugače. V nasprotnem primeru bo treba iti drugam. Tako pač je,” še pripomni Debelak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje