Pred vrati je 71. izvedba novoletne skakalne turneje. Skakalci se bodo od srede, 28. decembra, do petka, 6. januarja, na napravah v Oberstdorfu, Garmisch Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu merili za bogato denarno nagrado in zlatega orla. Posebnost turneje štirih skakalnic je, da tekme v prvih serijah potekajo drugače kot običajno - v parih. Zakaj?
Okoli novega leta je pozornost ljubiteljev smučarskih skokov običajno usmerjena v Nemčijo in Avstrijo. Tamkajšnje skakalnice namreč že vse od leta 1953 gostijo ‘vierschanzen tournee’ oziroma turnejo štirih skakalnic, ki se jo je v slovenskem jeziku oprijelo ime novoletna turneja. Tekmovanje v osmih serijah (če ni težav z vremenom) določi skupni seštevek, ta pa okrona novega kralja novoletne turneje, ki za nagrado prejme velik finančni ček (od lani 100.000 švicarskih frankov), domov pa odnese še eno najbolj cenjenih lovorik v skokih – zlatega orla.
Zelo pomembno vlogo pri nastanku novoletne turneje je imel nekdanji avstrijski smučarski skakalec in trener Paul Ganzenhuber. Ta je več kot 40 let deloval v tem športu, bil je tudi predsednik organizacijskega odbora za skoke pri Mednarodni smučarski zvezi (Fis).
Dvigniti skoke na nivo alpskega smučanja
“To je liga prvakov smučarskih skokov. Zelo težko je prikazati dobro formo na štirih različnih skakalnicah. Prav zato je tekmovanje fizično tako zahtevno,” o ugledu turneje pravi Ganzenhuber, ki je pojasnil tudi, kako je do izvedbe tega tekmovanja sploh prišlo.
“V 50. prejšnjega stoletja so vodilne skakalne združbe iz osrednje Evrope – iz Nemčije, Innsbrucka in Bischofshofna združile moči in razvile idejo o pomembnem tekmovanju v času okrog božiča, ko je v alpskem smučanju tradicionalno vladalo zatišje. Takrat smučarski skoki v medijih in javnosti niso bili tako pomembni kot ‘alpinci’. Še najlažje je bilo najti ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati pri organizaciji in pripravi skakalnic. Najprej je bila izvedba v domeni dveh, nato treh skakalnic. Nato je zrasla na štiri. Vse skupaj je zraslo v zelo prestižno tekmovanje,” pravi danes 78-letni upokojenec.
Priložnost za slabše skakalce
Posebnost na novoletni turneji je, da se petdeseterica uvrščenih na tekmo v prvi seriji ne pomeri v obratnem vrstnem redu glede na seštevek svetovnega pokala, pač pa tekmovalci tekmujejo v parih. Tako se zadnji, 50. iz kvalifikacij pomeri s prvim, 49. z drugim itd. Takšen način so posvojili tudi organizatorji silvestrske turneje za ženske, ki jo v teh dneh gostita Beljak in Ljubno. Zakaj?
“Najslabši skoki proti najboljšim. Tisti, ki se na tekmo komaj uvrstijo, so v središču medijske pozornosti, saj skačejo proti favoritom. In na ta način lahko najbolje predstavljajo svojo državo. To je tudi za njih velika spodbuda,” je še dodal Ganzenhuber, izumitelj tega sistema.
25 zmagovalcev parov si zagotovi nastop v finalni seriji, kjer pa – kot varovalka – nastopi tudi pet najboljših poražencev (‘lucky losers’). Na ta način so želeli pri Fis preprečiti prezgodnje slovo kakšnega od favoritov, sploh v času, ko za najboljšo deseterico v svetovnem pokalu kvalifikacije niso bile obvezne in so posledično nekateri z izpuščanjem ustvarjali izjemno močne pare.
Po prvi seriji se oblikuje trideseterica najboljših, ki nato – tako kot na običajnih tekmah – v drugi seriji nastopi v obratnem vrstnem redu, torej vodilni po prvem skoku nastopi kot zadnji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje