Čeprav šteje šele 24 let, pa bo Bor Pavlovčič danes med prvo in drugo serijo posamične tekme v Planici končal skakalno kariero. Razlog, da bo Mojstrančan skakalnicam, na katerih mu je pred leti že uspel preboj me najboljše, pomahal v slovo, pa nima veliko skupnega s športom.

Prišliču do rekorda zmanjkalo le sedem metrov, padec Ekarta

Smučarski skoki

29. Mar 2023 0

Smučarski skoki

29. Mar 2023 0

Posamična in ekipna zlata kolajna na olimpijskih igrah mladih v Lillehammerju 2016. Ekipna zlata kolajna na moštveni preizkušnji mladinskega svetovnega prvenstva v Park Cityju leto pozneje. Drugo in tretje mesto v Klingenthalu, tretje mesto v Planici; vse v sezoni 2020/21.

To so glavni uspehi mladega, komaj 24-letnega Bora Pavlovčiča, ki pa se danes – ne po lastni želji – poslavlja od profesionalnega tekmovanja v smučarskih skokih. Zakaj?

“Največji razlog je telesna teža. Skoki so tak specifičen šport, da moramo imeti skakalci izjemno nizko težko. Sem med višjimi skakalci in težje kontroliram vse skupaj. Te težave so se mi dogajale že kar nekaj let, natančneje od 2016. Vsako leto so bili vzponi in padci, tako glede teže kot glede skokov,” Mojstrančan s cmokom v grlu začne pogovor z mediji.

To ni življenje

“Zadnji dve leti so bile te težave tako velike, da skoki niso bili na želenem nivoju. Niti blizu. Bilo je ’matranje’, iskanje rešitev. Teh nisem našel, zato sem se odločil, da se umaknem. Novim zmagam naproti. Vrat si ne zapiram. Dal si bom možnost, da če pridem s svojo telesno konstitucijo zraven, bom še razmišljal o vrnitvi. Ampak najprej moram pri sebi urediti te stvari. Če bodo kilogrami in želje šle v drugo smer, pa je to to v skokih,” še doda 185 centimetrov visoki Gorenjec. Ob smučeh, dolgih 259 centimetrov, bi morala tehtnica kazati zgolj 66 kilogramov.

To je Boru pred dvema sezonama, v kateri je zbral tri posamične uvrstitve na zmagovalni oder, v Planici pa je postavil tudi osebni rekord pri kar 249,5 metra, tudi uspelo. Takrat je bilo celo drugi najboljši Slovenec v svetovnem pokalu. “Tista teža je bila račun stradanja. To pa ne gre tako. Ni to življenje. Na ta način niti nočem skakati.”

Odločitev je bila težka, saj se zaveda, da bi bil ob dobri telesni pripravljenosti sposoben leteti daleč: “Vem, da imam prave občutke, zelo sem dovzeten do sprememb. Zelo dobro lahko delam tehniko. Grem s kančkom dvoma stran od tega. Ampak mislim, da ko se stvari umirijo in minilo nekaj časa, bom sam zadovoljen.”

Znašel se je v začaranem krogu

Pomagali mu niso niti nasveti strokovnjakov za prehrano in psihologov. “Padel sem v začaran krog. Ko imaš v glavi, da je treba hujšati, je še težje. Ko ni rezultata, pa še toliko bolj. Videl bom, kako bo, ko sprostim misli, kakšna bo želja po hrani. Zadnje leto je bilo kar noro,” še dodaja Pavlovčič, ki je včeraj na lastno željo kot prvi preizkusil letalnico v Planici.

Da se od skokov poslovi, se je odločil konec februarja. Zdaj si pušča odprte možnosti, kako naprej.

“Izobražujem se na drugih področjih, ne bi javno govoril, kaj točno. Zaključujem diplomo na višji šoli za turizem na Bledu. To bo do poletja končano. Najprej si bom vzel čas za dopust in stvari, ki so bile prej za skoki. Da ugotovim, kaj me veseli in kaj želim početi v življenju.”