Vodilni možje smučarskih skokov želijo najpozneje v sezoni 2026/27 povsem združiti moški in ženski tekmovalni koledar. Predlog je že naletel na številne kritike, zaradi tega pa je pod vprašaj postavljena tudi usoda tekem na Ljubnem ob Savinji, ki velja za zibelko ženskih smučarskih skokov.
Nemalo prahu je minuli teden dvignil predlog direktorja tekem smučarskih skokov za moške Sandra Pertileja, ki je na nordijskem forumu v Bad Mitterndorfu v Avstriji predstavil zamisel o združitvi moškega in ženskega koledarja. Novost bi v veljavo stopila v sezoni 2026/27, s čimer bi po mnenju Italijana poskrbeli za hitrejši razvoj ženskih skokov in zmanjšanje stroškov.
“Tekmovanje obeh kategorij na isti skakalnici prinaša domino efekt. Urniki bodo bolj zahtevni, a delamo na tem, da najdemo ugodno rešitev. Preprosto želimo razviti tudi ženske skoke, v katerih je veliko potenciala, moramo ga le unovčiti,” je na forumu zatrdil Pertile.
Njegove besede so kaj hitro zaokrožile po skakalni karavani in bile deležne tudi glasnih kritik. “Če boste želeli organizirati moško tekmovanje, boste morali gostiti tudi ženske? Če bo tako, temu nasprotujem. Enako se je dogajalo v alpskem smučanju in to rešitev smo opustili. Obstajajo države, kjer so ženski skoki bolj priljubljeni kot moški in obratno. To ni prava pot! Moramo najti druge načine za popularizacijo,” je bil za poljske medije jasen prvi mož Poljske smučarske zveze Adam Malysz.
V prihajajoči sezoni, ki se bo začela 22. novembra v Lillehammerju, bodo moški in ženske poleg norveškega olimpijskega prizorišča skupaj tekmovali še v Engelbergu, Wilingenu, Lake Placidu, Oslu, Vikersundu in Lahtiju.
Predlog Pertileja je slaba rešitev
A ne le Poljaki, v precepu smo se zaradi tega znašli tudi Slovenci. Predvsem zaradi Ljubnega, ki velja za zibelko ženskih smučarskih skokov, morebitne spremembe pa bi lahko privedle do slovesa enega najbolje obiskanih in priljubljenih prizorišč ženskega koledarja.
“Pod tovrstnim pritiskom smo že dalj časa. V prvi vrsti zaradi velikosti skakalnice, novoletne turneje … Predlog, da bi se moške in ženske tekme združile, je po mojem mnenju slaba rešitev za ženske smučarske skoke. Vsi podatki namreč kažejo, da tam, kjer so tekme moških in žensk na istem prizorišču, je obiskanost ženskih tekem slabša. Po drugi strani na prizoriščih, kjer potekajo izključno ženske preizkušnje, obisk neprestano raste. Ne le na Ljubnem, temveč tudi drugje,” je za Sportklub uvodoma dejal predsednik organizacijskega komiteja Ljubno Rajko Pintar.
Kolikor je s predlogom Pertileja seznanjen sam, ta zaenkrat še ne predstavlja uradnega stališča Mednarodne smučarske zveze (FIS), prav tako pa odločitve še niso sprejeli njeni najvišji organi. “Tudi koledar za sezono 2026/27 po naših informacijah naj ne bi še bil pripravljen,” je poudaril in dodal, da ga zamisel Italijana ni presenetila.
“O tem smo govorili in bili seznanjeni že na spomladanskih sestankih FIS v Pragi. Tudi zato nekatere aktivnosti že potekajo. Na Ljubnem zelo intenzivno tudi glede povečanja naprave, ki že sedaj ni najmanjša v koledarju, a je med manjšimi. O tem smo že obvestili FIS oziroma bili v pogovorih z direktorico svetovnega pokala za ženske smučarske skoke Čiko Jošido, ki smo ji predstavili naše načrte povečave skakalnice,” je razkril sogovornik.
Na Ljubnem tudi moške tekme?
Načrti za prenovo so sicer že dalj časa v teku. Trenutno so na Ljubnem v fazi sprejemanja občinskih in prostorskih načrtov, kar po mnenju Pintarja predstavlja tudi najpomembnejši del, saj bodo s povečanjem naprave posegali v gozd in na nekatere kmetijske površine. Če se bodo stvari odvile, kot so si zamislili, bodo dela zaključili ravno leta 2027, s čimer so seznanjeni tudi pri FIS.
Vseeno predlog Pertileja prinaša določeno negotovost oziroma tveganje, saj bi se lahko zgodilo, da bi skakalnico povečali, Ljubno pa bi kljub temu ostalo brez tekem.
“To je veliko tveganje. A ostane še možnost, da bi v primeru povečanja naprave dobili tako žensko kot moško tekmo. Če bi bila skakalnica tako velika kot planiška – okoli 130 metrov, bi postala zanimiva tudi za moške tekme. Sam menim, da dokler v olimpijskem programu ostajajo tekme na srednjih napravah in nič ne kaže, da bi jih umaknili, do takrat se bodo tekme na takšnih skakalnicah, kot je ljubenska, odvijale tudi v svetovnem pokalu,” je poudaril predsednik OK Ljubno, ki o najbolj črnem scenariju niti noče razmišljati.
Boriti se bodo morali za leto 2027
“Vedno sem optimist, zato mislim, da bodo tekme na Ljubnem ostale v koledarju. Lepo bi bilo, predvsem zaradi pokroviteljev, da bi dobili zagotovilo za naslednjih pet let, a se to ne počne več. Prizadevali si bomo, da bi ga dobili, saj smo ga pred leti prejeli tudi od takratnega direktorja Walterja Hofferja,” je povedal Pintar, sicer prepričan, da bo slika precej jasnejša takoj po zaključku prihajajoče sezone, ko se bo začelo pripravljati koledar za sezono 2026/27.
“Za leto 2026 imamo tako tekmi kot datuma le teh (9. in 10. januar; op. p.) že zagotovljena. Boriti se moramo za leto 2027, a v vsakem primeru smo optimisti in delamo vse na tem, da bi tekma na Ljubnem ostala,” je dejal Pintar, ki bo s sodelavci podporo najprej iskal na ravni izvršnega odbora pri Smučarski zvezi Slovenije.
“Nato pa bo potrebno kreniti v bitko, da tradicionalna prizorišča za ženske smučarske skoke, kot so Ljubno, Hinzenbach, Beljak in Zao ostanejo na koledarju. Upamo, da bo prišlo do izjem, saj takšne tekme, kot je ljubenska, morajo ostati na koledarju,” je še pripomnil prvi mož Ljubnega.
Škoda po obsežnih poplavah skoraj v celoti sanirana
Obsežne poplave, ki so lanskega avgusta prizadele večji del Slovenije, niso prizanesle niti skakalnicam na Ljubnem. Meteorne vode so tedaj v zibelki ženskih smučarskih skokov močno poškodovale tako glavno kot okoliške skakalnice in povzročile za kar 255.000 evrov škode.
“S sanacijo velike skakalnice, ki je bila tudi najbolj poškodovana, smo zaključili maja oziroma junija. Lansko tekmo smo lahko izpeljali, ker je sneg prekril nastalo škodo. Trenutno dokončujemo obnovo malih skakalnic,” je razkril Pintar in dodal, da so bila dela opravljena predvsem po zaslugi lastnih oziroma sponzorskih sredstev.
“Zdaj smo za obnovo namenili že krepko čez 150.000 evrov. Kot imam informacijo, ne občina ne mi s strani države za obnovo športnih objektov nismo prejeli nobenih sredstev. Smo pa zato dobili sredstva od SZS in kar nekaj donacij, ki smo jih zelo koristno uporabili. Prva, ki sta nam prispevala kar spodoben znesek, sta bila prav Čika Jošida in Sandro Pertile,” je še povedal Pintar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje