"Mislim, da zlata posamična medalja na tako velikem tekmovanju šteje največ," je po osvojenem naslovu svetovnega prvaka na Bloudkovi velikanki v domači Planici z nasmeškom na obrazu razlagal Timi Zajc in se ob tem spommnil tudi na enega najtežjih trenutkov svojega življenja, ki ga je doživel prav v dolini pod Poncami.
Če so se mu pred prvim skokom na tekmi zaradi nervoze morda še malo zatresle hlače, je bil Timi Zajc pred finalnim nastopom prepričan, da bo posamično tekmo na veliki skakalnici danes končal z odličjem okoli vratu. Razplet pred najštevilčnejšim občinstvom na letošnjem prvenstvu, bi zanj bil težko lepši, saj je po lanskem zlatem olimpijskem odličju na ekipni tekmi koljane najžlahtnejšega leska razveselil še na posamični preizkušnji na svetovnem prvenstvu v domači Planici.
Čeprav je glavni trener slovenskih orlov Robert Hrgota priznal, da je v prvi seriji 22-letnik napravil manšo napako, pa je Zajc poudaril, da je bila današnja preizkušnja zagotovo njegova najbolj popolna v karieri.
“Mislim, da danes ni prav, da govorim o napakah. Če si svetovni prvak, se bolje ne bi dalo. Morda to ni bil moj skok kariere, zagotovo pa tekma kariere. Želel sem si zlata, še toliko bolj, ker mi Bloudkova velikanka zelo ustreza. Danes so se mi stvari enostavno morale sestaviti,” je bil presrečen novi svetovni prvak in se spomnil tudi na afero s planiškega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih pred tremi leti, ki je močno zaznamovala njegovo kariero.
Kaj je po tekmi in osvojenem naslovu svetovnega prvaka še povedal Timi Zajc:
O tem, ali je že bil kdaj tako nasmejan:
“Se kar veliko smejim, vem pa, da sem se danes še nekoliko dlje.”
O tem, kako je preživel današnji dan:
“Za mano je dolg dan. Včeraj zvečer sem težko zaspal, zjutraj pa vstal zelo zgodaj. Cel dan se mi je vlekel. Bil sem rahlo nervozen in komaj čakal, da se vse začne. Bilo je mučno, a takoj po prvi seriji sem začutil sproščenost, mirnost. Vedel sem, da bo medalja.”
O tem, ali je danes zjutraj čutil pritisk:
“Včeraj zvečer, ob 10. uri, ko bi mogel iti spat, sem dobil občutek, da lahko nekaj osvojim. A v tem športu se nikoli ne ve. Ko je zjutraj v Kranjski Gori nato padal še dež, sem le upal, da nam ne bo nagajalo še vreme. Se splača potrpeti.”
O tem, ali so se mu pred finalnim skokom zatresle hlače:
“Pravzaprav so se mi pred prvim skokom, ker sem izpustil poskusno serijo. Nervozno sem čakal in se spraševal, ali bo skok pravi, ali bo dovolj in kateri bom. Po prvi seriji sem vedel, da ni nihče tako močan, da bi mi lahko kaj vzel. Skok je bil zares lep.”
O slavju v izteku skakalnice:
“Mislim, da mi bo to ostalo za vedno v spominu. Je eden lepših dni v mojem življenju. Zelo podobno kot marca v Planici.”
O tem, da ima že lepo zbirko odličji z velikih tekmovanj:
“Splača se potrpeti celo sezono in biti okoli 10., 15., 20. mesta, a nekaj osvojiti na zares pomembni tekmi. Mislim, da zlata posamična medalja na tako velikem tekmovanju šteje največ.”
O tem, kako je biti svetovni prvaki pri 22 letih:
“Zaenkrat je super, a mislim, da bo vse prišlo za mano šele, ko bom opravil dopinško kontrolo in odprl šampanjec.”
O tem, kako gleda na svojo pot, ki je polna vzponov, a tudi padcev:
“Vesel sem, da sem se od planiške afere dalje vrnil, da mi je Robi (Hrgota, op. p.) dal priložnost. Verjel je, da lahko dosežem še kaj. Od takrat dalje skačem dobro. Morda sem na kakšni tekmi še vedno preveč nervozen in mi ne steče, a če pogledam danes, lahko rečem, da sem lahko srečen, da sem svetovni prvak.
Afera me je močno spremenila, veliko sem se naučil. Nekako sem odrasel. Če ne bi bilo tiste afere, me danes ne bi bilo tu. Lahko se le zahvalim očetu. Mislim, da je danes najbolj ponosen oče na svetu. Bilo je vredno.”
O tem, kdaj bo po vseh uspehih začel napadati svetovni pokal:
“Mislim, da to še pride. Lahko si postaviš to za cilj, a če ti že na prvi tekmi spodleti, lahko izgubiš veliko. Mislim, da se moram zgledovati po Anžetu (Lanišku), k je v Wislo prišel zares dobro pripravljen Stvari so se mu začele sestavljati in bil od starta pri vrhu. Tega ne moreš izsiliti. Upam, da bom nekoč v takšni formi.”
O tem, kako je bilo, ko so mu himno zapeli navijači:
“Nepozabno. Hvala vsem, ki so se zbrali in nas prišli podpirati. Bilo mi je lepo, zelo čustveno, čeprav solzice še ni bilo.”
O tem, da bo imel na ekipni tekmi še eno priložnost za osvojitev odličja:
“Danes sem svetovni prvak, tako da o tem še ne razmišljam.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!