Žan Kranjec: Ogenj ni ugasnil

Žan Kranjec. Foto: Aleš Fevžer

Najboljši slovenski alpski smučar Žan Kranjec po svoji prvi kolajni na velikih tekmovanjih, olimpijskem srebru iz Pekinga, vse misli usmerja v stabilno sezono na najvišji ravni. Projekt se zanj začenja z nedeljsko tekmo v Söldnu.

Ko se bo v nedeljo zgodaj zjutraj v kombiju iz Söldna oziroma Zwieselsteina, kjer že kar tradicionalno biva slovenska smučarska reprezentanca, dvigoval proti ledeniškemu stadionu uvodnega veleslaloma nove sezone in nato s kabinsko žičnico na start na nadmorski višini 3.040 metrov, ne bo zvedavo pogledoval naokoli in se navduševal nad čarobnim prehodom iz jeseni v zimo. Uvodnega dejanja smučarske sezone na ledeniku Rettenbach se namreč udeležuje že celo desetletje. A tokratnega odprtja sezone 29-letni Žan Kranjec ne pričakuje kot golobrado mladenič, temveč kot olimpijski podprvak, zmagovalec dveh veleslalomov svetovnega pokala in smučar, ki je v Söldnu že dvakrat stal na odru za zmagovalce.

Sölden. Vrnitev v znano okolje?

Da sem bil tam že večkrat, je vsekakor moja prednost. Kot tudi dejstvo, da sem na ledeniški strmini že prihajal do dobrih rezultatov. Mirnost mi dajeta tudi količina treningov in smučarska kakovost v zadnjem obdobju. Zaupam si. Verjamem vase.

Znova ste osrednji slovenski adut in, vsaj na začetku sezone, edini z realnimi možnostmi za stopničke. Dodatno breme?

Razmišljam o sebi, o svojem smučanju. Pa še to ne le v luči prve tekme. Sezona bo dolga, usmeritev pa jasna. Želim biti dober na svetovnem prvenstvu in stabilen v svetovnem pokalu.

Že kmalu po osvojeni olimpijski kolajni ste določili nove cilje. Mednje spada prav omenjena stabilna sezona na vrhunski ravni. Pot se začenja v nedeljo …

Da, to je eden od ciljev. Ne zgolj letošnji. Nikoli nisem bil smučar, ki bi stremel k odličnosti na točno določeni tekmi. V večjem delu kariere me je gnala želja po konstantnosti. Če izvzamem zadnji dve sezoni, se lahko pohvalim, da sem se temu idealu že približal. Letos pa … Da, zdržati od prve do zadnje tekme. Težko je biti Marcel Hirscher v zlati dobi ali Marco Odermatt iz pretekle zime, toda vsekakor bom iskal svojo priložnost.

Omenili ste Odermatta. Koga bi še uvrstili v krog veleslalomskih favoritov?

Odermatt je bil lani res dominanten. Tekmeci seveda upamo, da letos ne bo tako suveren. Sledi velika skupina smučarjev z velikimi ambicijami. Henrik Kristoffersen ima svoje načrte. Tudi Alexis Pinturault bo po nihanjih poskušal pokazati več. In še bi lahko našteval. Upam, da bom med tistimi, ki se bodo borili za najvišja mesta.

Na kaj ste bili poleti najbolj osredotočeni?

Težko bi izluščil posamezen element. Tudi večjih novosti v mojem trenažnem procesu ni bilo. Sprva sem se ozrl nazaj, analiziral preteklo sezono in tudi samo smučanje. Poskušal sem poiskati razloge za nihanja. To je pač tisto, kar želim izkoreniniti. Posledično sem delal na opremi, psihološki pripravi, izvedbah na različnih podlagah in tako naprej.

Z opremo ste v celoti zadovoljni?

Verjamem, da sem z opremo, ki jo imam, lahko konkurenčen. S tem se res ne bi rad obremenjeval.

Mimogrede, kje je olimpijska kolajna?

Še vedno nima nekega posebnega mesta. Nisem dobil prave ideje, kam bi jo obesil. Trenutno je odložena na polico. Še vedno se najdejo znanci, ki bi jo radi vzeli v roke.

Trener Klemen Bergant pravi, da vas kolajna ni spremenila. Se strinjate?

Osebnostno se zanesljivo nisem spremenil. Na športni ravni pa mi je dala nekaj mirnosti, pa tudi potrditev dobrega dela. A motivacije ni zmanjšala. Še vedno imam v sebi ogenj. Če ga ne bi imel, bi se umaknil. Le smučar z ognjem v sebi bo iz treninga v trening iskal napredek.

Prihodnji mesec boste dopolnili 30 let. Čutite, da bo ogenj, o katerem govorite, še dolgo gorel?

Nimam prave ideje o tem, kako dolgo bom še vztrajal v smučarski karavani. Morda pet let. Kakšno manj, kakšno več. Ne vem. 30 let? Hm, kakšnih sprememb v življenju ne pričakujem. Le tista trojka na začetku bo zame nekaj novega.