Ob vseh težavah, ki pestijo žensko reprezentanco, bo vloga Žana Kranjca kot osrednega slovenskega aduta prvega dejanja nove smučarske sezone, še bolj izrazita. "Na Sölden je vedno pripravljen. Lahko bi nastopil že jutri," en teden pred selitvijo na ledenik Rettenbach poudarja njegov trener Klemen Bergant, sicer tudi edini s "statusom poškodovanca" v moški ekipi za tehnični disciplini.
Dve tretji, četrto in sedmo mesto so rezultati, ki dokazujejo, da je 29-letnemu Žanu Kranjcu ledeniška veleslalomska proga v Söldnu, kjer se tradicionalno začenja nova smučarska sezona, pisana na kožo. Pred letom je bil na Rettenbachu tretji, a se je nato v celotni sezoni le še enkrat zavihtel na stopničke. Na najpomembnejši tekmi – na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je bil drugi.
“Skozi leta je postal drugačen. Težko pa bi dejal, da ga določeni rezultati, tudi olimpijsko srebro, kratkoročno spremenijo. Še vedno je lačen smučanja. Še vedno je smučar, ki ne želi izgubiti nobenega treninga. Vem tudi, da ne mara izgubljati. Kolajna je prav gotovo prinesla določeno mirnost. A ostajajo mnogi nedosegljivi cilji. Osrednji je stabilna sezona na najvišji tekmovalni ravni. To je tudi najtežje,” o Kranjcu in izzivih, ki sta si jih skupaj zadala, razmišlja trener Klemen Bergant.
Kranjčeva najbolj slabilna sezona je bila 2019/20. Takrat je nastopal tudi z rdečo majico vodilnega veleslalomista svetovnega pokala, ob ponesrečenih nastopih v Yuzawa Naebi in Hinterstodru ter koronsko predčasno zaključeni sezoni pa je nato ostal celo brez stopničk. V minulih dveh sezonah se je nato še nekoliko oddaljil od najožjega vrha, a je to obdobje “rešil” na olimpijskih igrah. Pekinško srebro je tudi edina njegova članska kolajna. Ob kar petih zaporednih sezonah med elito si je bržčas obetal več. Zato je zgoraj omenjeni izziv razumljiv.
V tem tednu je najboljši slovenski smučar treniral na Schnalstalu. Na južnotirolski ledenik se bo vrnil tudi tik pred selitvijo v Sölden. V novo zimo se bo podal prihodnjo nedeljo. “Trenirali smo dobro. Predvsem zadnji treningi so bili res kakovostni. Osrednji del priprav, torej vadbo v Argentini, pa so zaznamovale spremenljive razmere. Tam sem pogrešal kakšen trening na trdi podlagi v pravih zimskih razmerah,” nadaljuje Bergant in dodaja: “Žan je pripravljen na Sölden. Vedno je bil. Lahko bi tekmoval že jutri. Rezultata ne bom napovedoval, bolj pa me zanima celotna sezona.”
Ker smo se s strokovnim štabom slovenske moške ekipe za tehnični disciplini v preteklosti veliko pogovarjali tudi o odzivnosti smuči na različnih podlagah, je povsem na mestu vprašanje o spremembah na tem področju. “V določenih pogojih smučke niso bile konkurenčne. Rossignol se je odzval. Pripravili so nove modele, tako za daljše kot tudi krajše smuči. V določenih pogojih smuči delujejo odlično. Zdaj pa bo pomembna tista odločitev na dan tekme. Upam, da bomo čim večkrat zadeli v polno,” previdno odgovarja Bergant, katerega nadaljevane v vlogi glavnega trenerja spomladi ni bilo povsem samoumevno.
Na koncu je tudi Kranjec kot adut, okoli katerega se gradi ekipa, izrazil željo za nadaljevanje skupne poti. Vseeno pa je ekipa doživela nekaj sprememb. “Dinamika je drugačna. V ekipi so trije fantje. Kranjcu in Štefanu Hadalinu se je priključil Tijan Marovt, katerega trening je pretežno slalomsko obarvan. To pomeni, da moramo pogosto poskrbeti za dve progi. Posledično je v ekipi več spremljevalcev. Nekoliko smo spremenili tudi koncept dela, ki bo do izraza prišel tudi med sezono. Vsak tekmovalec ima namreč določenega stalnega spremljevalca. Matjaž Požar je ob Kranjcu, Maj Mlakar ob Hadalinu, Žiga Žirovnik pa ob Marovtu,” je pogovor zaključil Bergant, ki je za slalomske treninge angažiral tudi izkušenega trenerja Dušana Blažiča.
Poškodovan “le” trener
Za razliko od ženske ekipe za tehnični disciplini, v kateri sta dve smučarki poškodovani (Tina Robnik in Andreja Slokar), tretja pa še čuti posledice poškodbe iz minule zime (Meta Hrovat), je v moškem taboru zdravstveno stanje zavidljivo dobro. Poškodbo je staknil le trener. Klemen Bergant si je namreč pred tedni poškodoval mečno mišico, a je zdaj stanje že dovolj dobro, da desetčlanskemu orkestru dirigira na terenu.