Afriška begunka, ki je postala najboljša atletinja na svetu

Sifan Hassan. FOTO: Profimedia.

Sifan Hassan je najboljša atletinja v letošnjem olimpijskem letu, v katerem ji je v Parizu uspel zgodovinski podvig. Spoznajte zanimivo in burno življenjsko zgodbo Etiopijke, ki teče pod nizozemsko zastavo.

Jaroslava Mahučik je letos preskočila 210 centimetrov in popravila 37 let star svetovni rekord. Ob tem je postala tudi olimpijska in evropska prvakinja v skoku v višino. Zmagala je tudi v diamantni ligi in bila svetovna dvoranska podprvakinja.

Sydney McLaughlin-Levrone je dvakrat popravila svetovni rekord v teku na 400 metrov z ovirami in v tej disciplini še drugič zapored postala olimpijska prvakinja. Ob tem je v Parizu zmagala tudi z ameriško štafeto 4 x 400 metrov.

Toda kljub temu je šel naslov za najboljšo atletinjo leta v roke Sifan Hassan, ki je Nizozemski prinesla zgodovinsko prvo nagrado za atletinjo (ali atleta) leta, odkar so na Svetovni atletiki daljnega leta 1988, ko sta kot premierna zmagovalca na odru stala legendarna Američana Carl Lewis in Florence Griffith Joyner, začeli podeljevati to nagrado.

31-letni tekačici, ki je na nedeljski gala prireditvi Svetovne atletike v Monaku prejela tudi nagrado za najboljšo v kategoriji izvenstadionske atletike, je to uspelo predvsem zavoljo zgodovinskega podviga, za katerega je poskrbela na največjem športnem dogodku letošnjega leta.

V Parizu je spet spisala zgodovino

Kar štirikrat je morala Hassan na start na olimpijskih igrah v Parizu. Najprej 2. avgusta, ko se je podala v kvalifikacije teka na 5000 metrov in z rezultatom 14:57,65 brez težav napredovala v veliki finale. V svoji skupini je zasedla drugo mesto.

Tri dni pozneje jo je v isti disciplini čakal finale, ki ga je končala na tretjem mestu in osvojila svojo prvo pariško medaljo. Z rezultatom 14:30,61 je zaostala le za Kenijkama Faith Kipyegon in Beatrice Chebet, ki je v cilj pritekla v času 14:28,56.

Štiri dni za tem, 9. avgusta, je že stala na startu teka na 10.000 metrov in spet pritekla do stopničk. Tudi tokrat je na najvišji stopnički stala Kenijka Chebet, svetovna rekorderka v tej disciplini, druga je bila Italijanka Nadia Battocletti, Hassan pa si je z rezultatom 30:44,12 pritekla nov bron. Za zmagovalko je zaostala za vsega 87 stotink.

V Tokiu je postala olimpijska prvakinja v teku na 10.000 metrov. FOTO: Profimedia.

Meje je premikala že v Tokiu (in Dohi)

Toda največji izziv je bil šele pred njo. Ta 31-letna tekmovalka se je namreč odločila, da bo v Parizu skušala postati prva atletinja, ki bo medalje osvojila v tekih na 5000, 10.000 metrov in v maratonu.

“Po Tokiu sem potrebovala nov izziv,” je povedala, še preden se je podala na misijo nemogoče.

Na zadnjih olimpijskih igrah je namreč že poskrbela za zgodovinski podvig. Postala je olimpijska prvakinja na 5000 in 10.000 metrov, ob tem pa osvojila še bronasto medaljo v teku na 1500 metrov. To pred tem ni uspelo še nobeni atletinji.

Podobno kot nobena do leta 2019, ko je to ona storila v Dohi, na enem svetovnem prvenstvu ni zmagala tako v tekih na 1500 kot 10.000 metrov.

Osebni rekordi Sifan Hassan:

800 m: 1:56,81
1500 m: 3:51,95
5000 m: 14:13,42
10.000 m: 29:06,82
Maraton: 2;13:44

Kljub vročini do olimpijskega rekorda

In je šla. V nedeljo, 11. avgusta, zjutraj, ko je na pariških ulicah že pripekalo vroče avgustovsko sonce, se je podala na dobrih 42 kilometrov dolgo pot do nesmrtnosti. Kljub ne najboljšim vremenskim pogojem in kljub sijajni formi konkurentk – tri od prvih šestih tekmovalk so postavile osebne rekorde – je skupaj s svetovno rekorderko, Etiopijko Tigist Assefo, poskrbela za nov olimpijski rekord.

Potem ko sta z Etiopijko, ki je septembra lani v Berlinu tekla 2;11:53 (Hassanin rekord iz oktobra lani, ki ga je tekla v Chicagu, je 2;13:44), v zadnjih nekaj sto metrov prišli izenačeni, je bilo le malo takšnih, ki niso stavili na zmago tekačice v nizozemskem dresu.

Glede na to, da gre za tekačico, ki med najboljše na svetu spada tudi v teku na 1500 metrov, je bilo jasno, da bo tekmico brez težav zlomila. To se je tudi zgodilo.

V cilj je pritekla kot prva v času novega olimpijskega rekorda 2;22:55 (prejšnji je bil v rokah Etiopijke Tiki Gelane, ki je leta 2012 tekla 2;23:07) in opravila misijo nemogoče.

V desetih dneh je pretekla 62 kilometrov in 195 metrov, na prav vsaki preizkušnji, na kateri je nastopila, pa prišla do medalje. Na zadnji do najsijajnejše in dopolnila zelo bogato zbirko medalj z največjih tekmovanj.

Po tretjem mestu v teku na 5000 metrov. FOTO: Profimedia.

Na njenih policah je še kup najpomembnejših medalj

Ob naštetih se lahko pohvali še z naslovom svetovne podprvakinje v teku na 5000 metrov lani iz Budimpešte, kjer je bila tudi bronasta na 1500 metrov. Tretja je bila leta 2017 tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu v teku na 5000 metrov in leta 2015 na 1500 metrov na svetovnem prvenstvu v Pekingu, kjer je prišla do svoje prve medalje z največjih tekmovanj. Če upoštevamo le tista res največja mednarodna tekmovanja. Še kar nekaj medalj je namreč domov prinesla z drugih, dvoranskih in evropskih prvenstev …

“Zelo mi je odleglo. Ni mi bilo lahko. Še nikoli nisem čutila česa takega. Sprva sem močno obžalovala, da sem tekla na 5000 in 10.000 metrov. Trpela sem. V prvi polovici maratona nisem imela občutka, da se bo izšlo, kot se je. Po 20. kilometru sem se začela počutiti bolje. Takrat sem si rekla, da me ne bo zadovoljilo nič drugega kot zlata medalja,” je povedala po zmagoslavju v ženskem maratonu, s katerim se je zaključilo pestro enajstdnevno atletsko dogajanje na olimpijskih igrah v Parizu.

To je bil njen šele četrti nastop v maratonu do zdaj in, čeprav je v njem poskrbela za olimpijski rekord, tudi najpočasnejši. Debitirala je aprila lani, ko je z 2;18:33 ob debiju zmagala na londonskem maratonu. Potem je oktobra v Chicagu tekla 2;13:44, kar je drugi najboljši ženski maratonski rezultat v zgodovini. Marca letos je v Tokiu kljub odličnemu rezultatu 2;18:05 pristala šele na četrtem mestu, zdaj pa v Parizu na najpomembnejšem maratonu od vseh skočila na najvišjo stopničko in na zadnji podelitvi, ob zaključni slovesnosti s hidžabom, tradicionalnim muslimanskim ženskim pokrivalom za glavo prepevala nizozemsko himno.

Na mitingu na Nizozemskem leta 2013. FOTO: Profimedia.

V Evropo je prebegnila kot 15-letnica

Hassan je rojena v Etiopiji, a je od tam prebegnila že daljnega leta 2008, ko je imela vsega 15 let. Sprva kot begunka se je na Nizozemskem šolala za medicinsko sestro, potem pa postala polnopravna državljanka in leta 2013 prejela tudi državljanstvo. Da je zelo nadarjena za tek, je postalo hitro jasno, zato so jo v Eindhovnu hitro priključili atletskemu klubu. Od tam je šla njena pot le še navzgor.

“Tudi slepec bi verjetno videl, da je neverjetno vsestranska in nadarjena tekačica, čeprav je bila njena tehnika teka sprva res grozna. Njene noge so bile povsod. Ko je to popravila, je začela zmagovati povsod, kjer se je pojavila,” se njenih nizozemskih začetkov danes spominja predsednik atletskega kluba v Eindhovnu, pri katerem je naredila prve prave atletske korake, Ad Peeters.

Z zlatima medaljama iz Tokia. FOTO: Profimedia.

Ena najbolj vsestranskih tekačic v zgodovini

Prvo medaljo z največjih tekmovanj je Nizozemski prinesla leta 2014, ko je suvereno zmagala na evropskem prvenstvu v Zürichu v teku na 1500 metrov. Dan za tem je bila na istem tekmovanju srebrna v teku na 5000 metrov in začela se je njena serija osvajanja medalj v najrazličnejših disciplinah, ki se je s Parizom razširila še na maraton.

Kaj vse nam bo v prihodnosti še pripravila, bomo videli, a je jasno, da je že zdaj našla mesto med najboljšimi in zagotovo najbolj raznovrstnejšimi tekačicami v zgodovini. Pravzaprav bi lahko medalje osvajala v praktično vseh tekaških disciplinah, ki obstajajo.

Ne nazadnje tudi njen osebni rekord v teku na 800 metrov spada v samo svetovno špico. Leta 2017 je to razdaljo pretekla v času 1:56,82. To je vsega desetinko počasneje od rezultata, s katerim je letos v Parizu olimpijska prvakinja postala Britanka Keely Hodgkinson …

Medalje Sifan Hassan z največjih tekmovanj:

-Olimpijske igre:
Zlate: 5000 m (Tokio 2020), 10.000 m (Tokio 2020), maraton (Pariz 2024)
Bronaste: 1500 m (Tokio 2020), 5000 m (Pariz 2024), 10.000 m (Pariz 2024)

-Svetovna prvenstva:
Zlati: 1500 m (Doha 2019), 10.000 m (Doha 2019)
Srebrna: 5000 m (Budimpešta 2023)
Bronaste: 1500 m (Peking 2015), 5000 m (London 2017), 1500 m (Budimpešta 2023)

-Evropska prvenstva:
Zlati: 1500 m (Zürich 2014), 5000 m (Berlin 2018)
Srebrni: 5000 m (Zürich 2014), 1500 m (Amsterdam 2016)

-Dvoranska svetovna prvenstva:
Zlata: 1500 m (Portland 2016)
Srebrna: 3000 m (Birmingham 2018)
Bronasta: 1500 m (Birmingham 2018)

-Dvoranska evropska prvenstva:
Zlata: 1500 m (Praga 2015)

-Evropsko prvenstvo v krosu:
Zlata: Hyeres 2015