Anita Horvat, srebrna v teku na 800 metrov z nedavnega dvoranskega evropskega prvenstva v atletiki, se je v intervjuju za Sportklub razgovorila o podvigu, ki ji je uspel v Istanbulu, govorila o tem, kako je s teka na 400 metrov presedlala na enkrat daljšo disciplino, in o tem, kaj si po velikem uspehu obeta.

Srebrni znanilki slovenske atletske pomladi

Atletika

7. Mar 2023 1

Atletika

7. Mar 2023 1

Anita Horvat poskrbela za novo slovensko odličje

Atletika

5. Mar 2023 1

Atletika

5. Mar 2023 1

“Ne postavljam si meja,” odločno pove slovenska rekorderka v teku na 400 metrov, v katerem pa na velikih tekmovanjih ni posegala po najvišjih mestih. Potem so jo pred dvema letoma nagovorili, da preskoči na enkrat daljšo razdaljo in začela je dosegati sijajne rezultate.

Leta 2021 je tekla 2:03,29, že lani pa s časom 1:58,96 navdušila in bila finalistka svetovnega prvenstva na prostem v Eugenu v ZDA. Letos pozimi je zablestela še z odličnim časom 2:00:44 v dvorani in s pogumnim tekom v finalu evropskega prvenstva v Istanbulu prišla do srebra.

Paradoksalno je, čeprav je prišla do prve medalje na velikih tekmovanjih, lastnica državnega rekorda na 400 metrov v enkrat daljši disciplini od najboljšega rezultata v zgodovini slovenske atletike precej oddaljena. Jasno, Jolanda Čeplak, ki je še danes lastnica svetovnega rekorda v dvorani (1:55,82), je še precej daleč, a ne neulovljiva, je prepričana naša sogovornica.

“Rekordi so tukaj, da jih podiramo,” pravi 26-letna Trebanjka, ki je napovedala, da se želi z medaljami vračati tudi z naslednjih velikih tekmovanj. Naslednjo priložnost bo imela že letos poleti, ko bo Budimpešta gostila največje atletsko tekmovanje. Svetovno prvenstvo na prostem. Že naslednje leto pa Pariz in olimpijske igre.

Kako po dveh prespanih nočeh gledate na uspeh, do katerega ste prišli v Istanbulu?

Zelo sem zadovoljna. Vem, da sem dala vse od sebe, očitati si ne morem ničesar. Osvojila sem srebro, za zlato bi morala teči skoraj dve sekundi hitreje. Bolje ni šlo.

Kakšen je bil večer, v katerem osvojili svojo prvo medaljo na velikih tekmovanjih?
Čestitk je bilo res ogromno. Veliko veselje. Že dva dni spim bolj malo. Adrenalin ne popusti. Vsak atlet sanja o medalji z velikih tekmovanj, meni je uspelo uresničiti te sanje. Približno tako je, kot sem si predstavljala, da bo. Super.

“Želim postati najboljša slovenska atletinja vseh časov”

Atletika

5. Mar 2023 0

Atletika

5. Mar 2023 0

Slovenska rekorderka po velikemu uspehu jezna in razočarana

Atletika

4. Mar 2023 0

Atletika

4. Mar 2023 0

Je bil tek v času 2:00,54, s katerim ste v finalu le za desetinko zaostali za svojim osebnim rekordom, torej optimalen?
Da. Mislim, da v tem trenutku hitreje ne bi mogla teči. Pred tem sem v Istanbulu tekla že dvakrat. Pred startom sem bila tudi malo utrujena, tako da … Ne, res si ne morem ničesar očitati. To, da sem v tretjem teku v štirih dneh tekla tako blizu osebnega rekorda, je super.

V finalu ste od začetka tekli zelo pogumno.
Da, tako kot sva s trenerjem Tevžem Korentom načrtovala. Da grem na vse ali nič. Po medaljo. To sem tudi naredila.

Nastopili ste zelo zrelo. Niste pustili, da bi vas katera od sotekmovalk zaprla, kar se, sploh v dvorani, v tekih pogosto zgodi.
Od začetka sem poskušala teči tako, da sem tekmicam, ki so bile za mano, otežila delo. Tekla sem po zunanjem delu steze, tako da je bila pot okoli mene čim daljša. Uspelo mi je zelo dobro.

Tek na 800 metrov je disciplina, v kateri je taktika zelo pomembna. Veliko je tudi prerivanja.
To je res zelo taktična disciplina, v kateri moraš biti osredotočen ne le nase, ampak tudi na dogajanje okoli sebe. Moraš se znajti v prostoru. Vedeti, kje so preostale tekačice. Poslušati tudi svoje telo. Veliko je tudi odrivanja, udarcev s komolci.

Britanka Keely Hodgkinson, ki je zmagala s časom 1:58,66, je bila neulovljiva?
Bila je razred zase. Nekaj časa sem ji še skušala slediti, ampak je kar šla naprej. Za zdaj je še pretrd oreh za vse.

Kako težko je bilo – sploh za vas, ki na 800 metrov začeli teči šele pred kratkim – nastopiti kar trikrat v štirih dneh?

Zelo je bilo naporno. V prvih dveh nastopih sem sicer skušala teči čim bolj taktično in počasi, ampak trije teki v štirih dneh so se poznali. Naporno je bilo. Utrujena sem bila.

Kaj mislite, da vam bo prinesla ta medalja?
Težko rečem. Prvič sem v takem položaju. To je moja prva medalja. Ne vem, kaj lahko pričakujem od nje. Jasno pa je, da bom imela prednost pri izbiri nastopov. Lažje bom prišla na najboljše mitinge.

Zagotovo vam bo prinesla tudi večjo samozavest?

Da, to tudi. Predvsem pa zagnanost in željo, da v prihodnosti osvojim še kako medaljo.

Že letos poleti na svetovnem prvenstvu na prostem v Budimpešti?
Bomo videli. Dala bom vse od sebe. Konkurenca je tam zaradi Afričank in še koga veliko večja, ampak vseeno ni nepremagljiva.

Po medaljo tudi naslednje leto na olimpijskih igrah v Parizu?
Tudi to je želja, da.

Kako to, da ste se odločili za prehod na tek na 800 metrov?
To je bila trenerjeva ideja, nad katero sprva nisem bila najbolj navdušena. On je zaslužen za vse. Menjava disciplin je bila zame zelo naporna, a mi je bilo veliko lažje, ker me je poslušal in upošteval moje želje.

Katera od teh disciplin je težja?
Težko povem, katera disciplina je težja ali lažja, saj gre za čisto drugačen način treninga, pri teku na 800 metrov je treba biti vzdržljiv in tudi hiter. Je kar veliko principov, ki jih je treba vključiti. Zame je ta disciplina malce bolj primerna, glede na moje telesne predispozicije.

Imate še veliko rezerv?

Da, rezerve so tako v trenažnem procesu kot tudi pri psihični pripravi.

Do kam rezultatsko lahko pridete?
Ne želim si postavljati limitov, o tem ne razmišljam. Mislim le na to, da bi bila vedno boljša in bi presegla samo sebe.

Je dosegljiv tudi sijajen rekord Jolande Čeplak, ki je leta 2002 dva stadionska kroga na prostem pretekla v sijajnem času 1:55,19?
Slovenski rekordi v ženskem teku na 800 metrov so nori, ampak rekordi so zato, da jih podiramo.