Fantastična Maruša. Jeza in nora napoved po slovenskem nastopu prvenstva

Maruša Mišmaš Zrimšek je v finalu svetovnega prvenstva navdušila. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Maruša Mišmaš Zrimšek je s sijajnim rezultatom 9:06,37 v finalu svetovnega prvenstva v Budimpešti za skoraj štiri sekunde izboljšala slovenski državni rekord in v teku na 3.000 metrov zasedla šesto mesto. Prehitela jo je le ena Evropejka. Kljub temu je bila po nastopu jezna. Ob tem je napovedala, da verjame tudi v tek pod devetimi minutami in v evropski rekord.

“Presenečena nisem, saj sem bila šesta že na olimpijskih igrah v Tokiu. Pričakovala sem, da bom tekla pod 9:10. Šesto mesto, 9:06 … Lahko sem zadovoljna,” je bila po nastopu nasmejana Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je imela pred finalom osebni rekord 9:10,07, v zadnjem slovenskem nastopu v Budimpešti pa ta mejnik popravila za skoraj štiri sekunde.

28-letna atletinja, ki je bila v finalih velikih tekmovanj že četrtič in je izenačila svojo najboljšo uvrstitev, šesta je bila namreč tudi na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu, je morda poskrbela celo za najboljšo slovensko predstavo na letošnjem svetovnem prvenstvu, pa čeprav je Kristjan Čeh na Madžarskem osvojil srebro v metu diska, Tina Šutej pa je navdušila z novim državnim rekordom in četrtim mestom v skoku s palico.

Slovenska tekačica se je junaško podala na pot v disciplini, v kateri je prevlada Afričank najbolj očitna, in na koncu zaostala le za eno Evropejko. Tik pred koncem jo je prehitela Francozinja Francozinja Alice Finot.

“Prav zaradi tega sem bila po prihodu v cilj najprej malce jezna, ampak pač … Danes je bila hitrejša,” je z nasmehom na ustih napovedala izkušena atletinja, od katere si lahko že na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Rimu, obetamo medaljo. Sama pa napoveduje, da verjame celo v tek pod devetimi minutami in popravi evropski rekord Rusinje Gulnare Samitova-Galkine, ki je leta 2008 tekla 8:58,81.

FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Ste presenečeni nad sijajnim rezultatom, skorajda za štiri sekunde ste popravili svoj državni rekord?

Ne, niti ne. Tak rezultat sem pričakovala.

Slišal sem, da ste bili optimistični že pred tekmo in napovedali napad na peto mesto?
Vedela sem, da sem dobro pripravljena. Nisem napovedovala uvrstitve, saj je to težko. Na startu je 15 tekmovalk. Lahko bi bila prva, lahko pa tudi zadnja. Na koncu sem bila šesta, kar je realno. Lahko sem zadovoljna.

Je še kaj rezerv? Danes je bil v Budimpešti zelo vroč dan, veliko vlage. Verjetno ne ravno idealni pogoji za tek?
Mogoče, ampak tekli smo zvečer, ob 21. uri, ko ni bilo več vroče, pa tudi sicer nisem občutljiva na vročino. Meni je bilo na startu prav prijetno. Nimam se kaj pritoževati.

Kaj ste počeli dan pred in na dan tekme?
Nič takega, zadnji dnevi so bili prav dolgočasni. Počivala sem tako kot vedno. Pred nastopi skušam ohraniti čim več energije in se psihično pripraviti. Opravila sem vizualizacijo. Pred finalom nisem bila preveč živčna, ravno prav. Na startu sem čutila malo adrenalina. Odlično sem se počutila. Nisem trošila energije za nesmiselne stvari. Živčna sem bila predvsem pred kvalifikacijami.

Zakaj?
Morda zato, ker je bil to prvi nastop po mesecu priprav. V kvalifikacijah lahko izgubiš marsikaj, vse. Ko pa se enkrat uvrstiš v finale, nimaš česa izgubiti.

Pričakujete v prihodnosti tudi tek pod devetimi minutami?
Sanje so vedno. Vseskozi si želim čim več. Seveda, tudi teka pod devetimi minutami, upam tudi na evropski rekord. Takšni smo športniki, vedno moramo imeti visoke cilje. Zagotovo sem pokazala, da sem zelo pripravljena. S trenerjem imava zdaj višje cilje, v naslednji sezoni želim biti še boljša. Zagotovo.

FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Je cilj medalja na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Rimu?
Seveda, medalja je bila cilj že lani na evropskem prvenstvu v Münchnu, kjer pa sem zbolela, tako da nisem mogla pokazati, česa sem sposobna. Sigurno bom zdaj še bolj motivirana, da tam pokažem, kaj znam.

Se bo po tako vrhunskem nastopu težko motivirati za tekme do konca sezone?

Mislim, da ne. Zdaj si bom vzela nekaj dni počitka, fizičnega in mentalnega. Opravila bom le par lahkotnih tekov, potem pa grem naprej. Čaka me še finale diamantne lige, ki bo velika motivacija. Sezone še ni konec.

Se vam zdi, da ste v konkurenci številnih Afričank kot Evropejka prikrajšani, ker kljub sijajnim rezultatom ne morete računati na medalje na svetovnih prvenstvih?
Ne, tako nima smisla razmišljati. Če tako misliš, potem nimaš kaj delati v vrhunskem športu. Na startu je res vedno osem, deset Afričank, ki imajo boljše rezultate od mene, a potem vsaj polovica vedno teče slabše. Vedela sem, da vse ne bodo tekle tako hitro, kot so sposobne, kot piše na papirju. Vedela sem, da bom marsikatero prehitela.

No, ste pa v prednosti pred njimi zagotovo pri tehniki teka čez zapreke. Kako to, da ste v tej prvini toliko boljši?

Na tehniki teka čez ovire sem veliko delala, ko sem bila mlajša in sem tekla na 400 metrov z ovirami. To imam v krvi. Na treningu na tem ne delam več veliko, glavni poudarek je na kondiciji. So pa ovire moja velika prednost, čeprav s prehodom vodnih ovir na današnji tekmi nisem bila najbolj zadovoljna. Lahko bi bilo bolje, ampak v primerjavi z Afričankami sem bila tudi danes boljša.

Pri teku čez zapreke je precej boljša od Afričank. FOTO: Profimedia.

Stari ste 28 let. Kdaj tekačice na dolge proge dosegajo najboljše rezultate, kdaj upate na vrhunec kariere?
Zelo različno. Albanka Luiza Gega je bila lani, ko je zmagala na evropskem prvenstvu, stara 33, 34 let in tekla osebni rekord. Če se primerjam z njo, je pred mano še veliko let teka. Vsak posluša svoje telo. Jaz sem v zadnjih dveh sezonah čutila veliko bolečin, imela sem težave. Zdaj, ko sem zamenjala trenerja (Nemec Wolfgang Heinig je zamenjal Tevža Korenta, op. p.) in sistem treningov, sem veliko boljša. Srečna sem, da tečem brez bolečin.

Boste današnji uspeh proslavili?
Spala zagotovo ne bom, saj po tekmah ne morem spati, ampak … Ne, prav veliko proslavljala ne bom. Nisem namreč ravno človek, ki bi žural, tako da … Se bom pa srečala s svojo družino, navijači, ki so me prišli spodbujati v Budimpešto.

Prvenstvo v Budimpešti je bilo zelo lepo, mar ne?
Da, super je bilo. Najboljše svetovno prvenstvo od teh, na katerih sem nastopila, zagotovo. Srečo smo Slovenci imeli tudi zato, ker je bilo v sosednji državi, zato je prišlo ogromno naših navijačev. Bilo je res izjemno.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje