Julien Alfred je, potem ko je v finalu teka na 100 metrov deklasirala konkurenco na čelu z Američanko Sha’Carri Richardson, čez noč postala eden od obrazov olimpijskih iger v Parizu. Kdo je ta 23-letna atletinja, ki je Sveti Luciji, majhni karibski državici z vsega 180 tisoč prebivalci, prinesla prvo olimpijsko medaljo v zgodovini?

Karibčanka deklasirala Američanko, spomnila je na čase Usaina Bolta

Atletika

3. Avg 2024 0

Atletika

3. Avg 2024 0

Zdelo se je, da bo letos v najbolj spektakularni atletski diciplini, ki je vrhunec vsakih olimpijskih iger, vse v znamenju novega spektakularnega ženskega sprinterskega obračuna ZDA in Jamajke.

Ta je bil tudi rdeča nit zelo priljubljene serije Sprint, ki jo je posnel Netflix in je luč sveta zagledala malo pred začetkom letošnjih olimpijskih iger.

Ko so v odštevanju do najpomembnejšega sprinta zadnjih štirih let ena za drugo odpadale Jamajčanke (najprej je nastop odpovedala olimpijska prvakinja Elaine Thompson-Herah, tik pred začetkom iger Shericka Jackson, pred polfinalom pa še najuspešnejša med vsemi Shelly-Ann Fraser-Pryce), je ostala le Sha’Carri Richardson.

V Parizu je bilo vse nared za olimpijsko kronanje odrezave Američanke, ki je v Tokiu zaradi škandala s kajenjem marihuane nismo videli, lani pa je v Budimpešti prepričljivo prišla do naslova svetovne prvakinje in je bila pred letošnjim finalom tudi lastnica najhitrejšega rezultata v letošnji sezoni v teku na 100 metrov (10,71).

Zvezdnico Netflixove serije je deklasirala “anonimnica”

Toda na koncu je 24-letna Američanka z dolgimi nohti doživela hud poraz. Resda je prišla do prve medalje na igrah pod petimi krogi, a vso olimpijsko slavo je prepričljivo pobrala leto mlajša Julien Alfred, ki je bila v širšem atletskem svetu vse do letos popolnoma anonimna.

Za marsikoga tudi zaradi tega, ker se ni pojavila v niti enem kadru Netflixove sprinterske uspešnice. Ko bo ta po igrah, kot je obljubil, ponudil nadaljevanje, bo v njej morala odigrati eno glavnih vlog. V finalu je Alfred ameriško zvezdnico popolnoma deklasirala in jo prehitela za kar 15 stotink.

Potem ko je nase opozorila že v polfinalu in z rezultatom 10,84 za pet stotink prehitela Richardson, s katero sta tekli v isti skupini, je v velikem finalu navdušila še veliko bolj.

Spomnila je na čase, ko je na podoben način zmagoval njen veliki vzornik. Največje ime zgodovine svetovnega sprinta, Jamajčan Usain Bolt.

V svoji državici je povzročila norišnico

“Na dan finala sem si zavrtela njegove posnetke in vizualizirala, kako bom na najvišjo stopničko stopila tudi jaz. V svoj dnevnik sem zjutraj zapisala – Julien Alfred, olimpijska prvakinja,” je po veliki zmagi v deževnem finalu pred skorajda 80 tisoč gledalci na stadionu Stade de France in še nekaj tisočkrat toliko pred raznoraznimi ekrani povedala novopečena junakinja svetovne atletike.

Žalosten (in skrivnosten) konec kraljice sprinta

Atletika

4. Avg 2024 2

Atletika

4. Avg 2024 2

Tudi Juju, kot jo kličejo doma, tako kot svetovni rekorder na 100 in 200 metrov prihaja iz Karibskega otočja, a ne Jamajke, ampak z otoka Sveta Lucija, ki leži na vsega 617 kvadratnih kilometrih in je 32-krat manjši od Slovenije.

Na njem prebiva le 180 tisoč prebivalcev. Seveda so po njeni zmagi noreli od veselja.

Noro je bilo tam že marca, ko se je Alfred vrnila iz Glasgowa, kjer je postala dvoranska svetovna prvakinja v teku na 60 metrov in Sveti Luciji prinesla prvo medaljo s tega tekmovanja.

Kako je bilo šele zdaj, ko je tej majhni državici prinesla prvo olimpijsko medaljo v zgodovini. Za nameček zlato in eno od najbolj prestižnih, ki jih lahko na najpomembnejšem športnem dogodku v štirih letih dobiš.

Daleč najmanjša država z olimpijsko prvakinjo

Zlate olimpijske medalje v ženskem teku na 100 metrov je do zdaj osvajalo le devet držav. Sveta Lucija je jubilejna deseta.

Najuspešnejše so seveda ZDA, iz katerih je prihajalo devet olimpijskih zmagovalk. Na drugem mestu je Jamajka s štirimi, potem sledi Avstralija z dvema.

Vzhodna Nemčija, Zahodna Nemčija, Poljska, Belorusija, Nizozemska, Sovjetska zvezda in zdaj še Sveta Lucija, ki je seveda daleč najmanjša od naštetih držav, so osvojile po eno.

Po nenadni smrti očeta je pustila atletiko

Zgodba novopečene sprinterske kraljice je klišejska. Tudi ona se je, podobno kot številni najboljši športniki na svetu, na vrh povzpela z dna. V državi, ki nima najboljše športne in tudi druge infrastrukture.

V glavnem in največjem mestu Castries je odraščala v revni družini s štirimi otroki in hitro pokazala talent za sprint, ko je v osnovni šoli prehitevala tudi fante. “Vem, da boš nekoč tekla na olimpijskih igrah,” ji je že takrat govoril oče, na katerega je bila zelo navezana.

Zato je bila toliko bolj pretresena, ko je kmalu za tem nepričakovano umrl. Stara je bila 12 let, ko se je v najbolj žalostnih trenutkih svojega življenja odločila, da bo atletsko opremo postavila v kot. Na srečo si je pozneje premislila in se vrnila na tartan.

Trnovo pot do zvezd je kovala na Jamajki in v ZDA

V srednji šoli se je, prav zaradi želje, da bi napredovala, preselila na Jamajko.

Čeprav oba ležita v Karibskem otočju, je bila to vse prej kot lahka odločitev. Otoka namreč loči več kot 1800 kilometrov razlike. Pot traja 18 ur.

“Težko mi je bilo, a sem čutila, da sem ravnala prav,” je Alfred pozneje povedala o tem.

Potem ko je leta 2018 na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu osvojila srebrno medaljo v teku na 100 metrov, je opozorila nase in vabila s kolidžev iz ZDA so začela deževati.

Izbrala je univerzo v Teksasu in začela sodelovati s priznanim trenerjem Edrickom Florealom, pod taktirko katerega trenira tudi nekdanja svetovna prvakinja v teku na 200 metrov, Britank Dina Ahser-Smith.

“Je kot moj drugi oče. V meni ne vidi le športnice, ampak tudi človeka,” je z izbranimi besedami govorila o nekdanjem kanadskem skakalcu v daljino in troskoku, s katerim jima gre odlično.

Najprej do polfinala, potem finala in na vrh

Alfred je v tekih na 100 in 200 metrov v študentski atletiki nanizala kup naslovov in bila lani izbrana tudi za tamkajšnjo atletinjo leta.

Prvič je na velikih članskih tekmovanjih nastopila leta 2022 na svetovnem prvenstvu v Oregonu, kjer je na 100 metrov prišla do polfinala. Istega leta je na igrah dobre volje na 200 metrov osvojila srebrno medaljo in zaostala le za olimpijsko prvakinjo Thompson-Herah.

Precej bližje vrhu je bila že na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Budimpešti, kjer je bila na 100 metrov peta, na enkrat daljši razdalji pa celo četrta.

Če ne bi bila utrujena po zelo naporni in dolgi študentski sezoni, v kateri je bilo za njo že več kot 40 nastopov na takšnih in drugačnih tekmovanjih, bi bila verjetno še višje.

Na začetku letošnjega leta je pokazala preskok in z najboljšim rezultatom zime 6,98 postala dvoranska sprinterska svetovna prvakinja.

Večer v Parizu, ki ji bo spremenil življenje

V Parizu se ji je življenje v soboto zvečer za vedno spremenilo. Z zlatimi črkami se je zapisala v zgodovino športa in atletike. Postala je olimpijska prvakinja.

In kar je najbolje – ni še rekla zadnje. Na teh olimpijskih igrah namreč teče tudi na 200 metrov.

Z 21,86, ki jih je ob vetru v prsi tekla na mitingu diamantne lige pred zgolj dvema tednoma, ima tretji najboljši rezultat sezone na svetu za Američankama Mckenzie Long (21,83) in Gabrielle Thomas (21,78).

V nedeljskih kvalifikacijah se je v današnji večerni polfinale sprehodila.

Veliki finale teka na 200 metrov, v katerem bomo zagotovo dobili novo olimpijsko prvakinjo, saj si ga bo branilka naslova Thompson-Herah ogledala na Jamajki, bo s startom 21:40 zadnja disciplina torkovega večera.

Bodo malo pred 22. uro zvečer na majhnem otočku sredi Karibov spet noreli? Zdi se, da bo ves svet navijal za to. Ko se David igra z Goljatom, smo povečini raje na strani šibkejšega …