
"Nisem še v pravi formi," je po norem tednu, v katerem je disk trikrat vrgel prek 72 metrov in dvakrat popravil slovenski rekord, presenetil slovenski šampion Kristjan Čeh.
V zgodovini discipline, ki je bila že del antičnih olimpijskih iger, je disk prek 72 metrov vrglo le šest atletov, Kristjanu Čehu pa je to v zadnjih sedmih dneh uspelo kar trikrat.
Najprej je v Zagrebu 24. maja popravil prejšnji slovenski rekord 72,34 metra, dan zatem z rezultatom 72,11 metra navdušil na Ptuju, piko na i sijajnemu tednu, v katerem je v četrtek zmagal tudi v Turnovu na Češkem (69,30 metra), pa postavil v soboto v Slovenski Bistrici z novim slovenskim rekordom 72,36 metra.
Po novem podvigu, ki v atletskem svetu močno odmeva, smo s Ptujčanom, ki se pri 26 letih ponaša z naslovoma svetovnega in evropskega prvaka, bil pa je tudi svetovni in evropski podprvak, poklepetali o odličnih dosežkih, ki so za njim, sezoni, ki je pred njim, pa tudi o nerealnih rekordih, ki so jih njegovi tekmeci dosegali na spornem tekmovališču v Ramoni v ZDA …

Nov nastop, nov rekord. Verjetno ste z današnjim nastopom zadovoljni?
Seveda sem, nimam kaj reči. Spet državni rekord. V enem tednu tri tekme čez 72 metrov, kar je noro. Dobro sem začel sezono. Super je bilo.
Tudi tokrat ste od začetka pokazali dobro formo. Vaš prvi met je bil dolg 69,69 metra. Ste že po prvem metu vedeli, da bo disk spet letel prek 72 metrov?
Ta met tehnično ni bil najboljši. Disk je letel malce postrani. Takrat se mi je zazdelo, da lahko leti prek 70 metrov, nisem si pa mislil, da bo šlo čez 72 metrov. Četrtič v enem tednu sem metal. Utrujenost se malo pozna, ampak kot smo videli, to ni preveč vplivalo name. Super zadovoljen sem. Vsak današnji met je bil res dober. Po tretji seriji, ko sem vrgel prek 72 metrov, sem to želel še nadgraditi, toda meta nisem zadel. Sezona je še dolga, tako da bo še veliko priložnosti.
Za vami so štirje nastopi v osmih dneh. Kaj sledi?
Zdaj si bom vzel teden dni dopusta, morda malo več, potem pa me 9. junija čaka nastop v Hengelu. Sledi diamantna liga 15. junija v Stockholmu, kjer bomo na kupu vsi najboljši. Tam nas čaka res dobra tekma.
Kdaj lahko pričakujemo še daljše mete?
V naslednjem mesecu bi moral zadeti met, ki bo res, res dolg. Pustimo se presenetiti, kaj bo sezona prinesla. Stabilnost je, to je najpomembnejše.
V zadnjem tednu ste dvakrat nastopili na slovenskih tleh. Boste letos, ob evropskem ekipnem prvenstvu v Mariboru seveda, še nastopali pred domačimi navijači?
Na državno prvenstvo, ki bo v začetku avgusta v Celju, zagotovo pridem. Načrtovan je tudi nastop v Novem mestu v začetku julija. Bomo videli, ali bo šlo. Takrat bom imel namreč tritedensko luknjo. Malce bom skušal še trenirati, saj ne morem celo sezono tekmovati.
Ste nad tem, kako dobro vam gre v začetku sezone, presenečeni?
Malce sem. Da sem trikrat v enem tednu vrgel prek 72 metrov, je manjše presenečenje. Sem pa tak rezultat na prvi tekmi v Zagrebu pričakoval, saj mi gre na treningih res dobro. Pozimi smo res dobro delali. Trdo delo se je splačalo. Stabilnost je tu. Smo tam, kjer smo želeli biti. S sezono sem začel več kot odlično.

So motiv predstavljali tudi nenormalni rezultati vaših tekmecev Mikolasa Alekne in Matthewa Dennyja, ki sta jih Litovec in Avstralec dosegala v ZDA?
Zagotovo je to motiv. Tiste rezultate je treba jemati drugače. V Oklahomi je bolj kot ne tornado. Res zelo piha in pomaga disku. Gotovo je drugače metati daleč v Evropi kot pa v ZDA.
Jasno je, da je zaradi pomoči vetra tekmovališče v Ramoni v ZDA sporno. Govori se o vremenskem dopingu. Bi bilo treba tudi v metu diska postaviti meje vetra?
To je velika dilema, saj je težko izbrati, kje boš veter meril. Zgoraj, spodaj … Tudi tam je vse po pravilih. Vetra se v disku ne meri. Po eni strani je dobro, da obstaja tak kraj, kjer lahko vržeš res nerealne daljave. Po drugi pa je to slabo, saj ti rezultati res niso realni. Tamkajšnji dosežki so povsem drugačni kot na velikih tekmah.
Očitno ste v življenjski formi. Kako jo ohraniti do velikega vrhunca atletske sezone – septembrskega svetovnega prvenstva v Tokiu?
Če gre verjeti mojemu trenerju, sploh še nisem v pravi formi, saj smo šele na začetku sezone. Tako zgodaj seveda še nismo načrtovali vrhunca forme. Zdaj bom še tekmoval, vrhunec forme pa pričakujem na svetovnem prvenstvu.

Čez manj kot mesec dni vas čaka še ena pomembna tekma. Evropsko ekipno prvenstvo druge divizije v Mariboru, kjer bo Slovenija pred domačimi navijači lovila zgodovinsko uvrstitev v prvo divizijo. Z vami (in Tino Šutej) v vlogah kapetanov.
Ponosen sem, da sem kapetan slovenske reprezentance, tekmovanja pa se zelo veselim. Pred nami je velika tekma na domačih tleh. Na Štajerskem, v Mariboru. Praktično pred mojim pragom. To bo nekaj posebnega. Pravi atletski praznik. Domači navijači, dobro vzdušje nas čaka. Komaj čakam, da se začne.
Je povpraševanja po vstopnicah veliko? Vas ljudje cukajo za rokav?
Da, veliko povpraševanja je. Kar nekaj ljudi me je povprašalo o vstopnicah, to je normalno. Ne zgodi se pogosto, da na tako pomembni tekmi nastopamo doma, tako da bo zagotovo na tribunah tudi veliko mojih navijačev in svojcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje