Organizatorji letošnjega evropskega atletskega prvenstva so si privoščili kar nekaj spodrsljajev, zaradi katerih je delo številnih novinarjev v Rimu oteženo.

Nepričakovana slovenska kandidatka za medaljo stopa na neznano polje

Atletika

11. Jun 2024 0

Atletika

11. Jun 2024 0

Medtem ko je bilo na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Budimpešti z organizacijo vse tako, kot mora biti, verjetno pa še bolje od pričakovanj marsikoga, je v Rimu obratno. Slabo oziroma na nekaterih področjih še slabše od že tako ne previsokih pričakovanj.

Prevozi iz hotelov na prizorišče in obratno, po koncu tekmovanj v poznih večernih, nočnih urah s prizorišča v hotele, zamujajo, prehitevajo ali pa vozijo v napačno smer.

Tako se je delu slovenske novinarske ekipe, ki poroča iz Rima, pred dnevi zgodilo, da se je sredi noči, ura je bila dve ponoči, namesto pred svojim znašla pred hotelom na drugem koncu mesta.

Hude težave s spremljanjem rezultatov

Toda medtem ko so takšne težave še rešljive – sploh, če na pomoč priskoči prijazni prostovoljec in vas na pravi naslov pripelje z lastnim prevozom -, pa povsem drugače velja s spletno povezavo, ki pogosto deluje zelo slabo, sploh pa s spletno stranjo evropske atletske zveze, na kateri poročevalci spremljamo rezultate v živo, ki so v atletiki seveda ključnega pomena.

Že od prvega dne prvenstva je s tem slabo, spletna stran se ugaša, nič boljše pa ni niti s posebnim sistemom spremljanja rezultatov CIS (Comentator Information System – informacijski sistem komentiranja), ki je prisoten na novinarskih tribunah in v mešani coni, v kateri novinarji pobiramo izjave atletinj in atletov po nastopih. Pogosto oziroma kar večinoma namreč ne deluje.

Težav z vodo niso imeli samo na polmaratonu

Voda? Z njo niso imeli težave samo polmaratonci in polmaratonke, ki so med tekom na vročo rimsko nedeljo na postojankah v roke dobivali toplo vodo, ampak tudi novinarji. Na malce drugačen način.

Hladilniki s plastenkami vode, ki so ob hoji po stadionu levo in desno, gor in dol (slovenski novinarji prehodimo nekje od 10 do 20 kilometrov na dan) v vročem in soparnem vremenu zelo zaželene, so (pre)pogosto prazni.

Manjših očitkov glede organizacije Italijanov imamo na zalogi še nekaj, a jih tokrat pustimo ob strani in raje skušajmo pokukati tudi na drugo stran lestvice zadovoljstva.

Pohvale? Prostovoljci in zaposleni na stadionu so povečini zelo prijazni in tudi ustrežljivi, to je treba priznati.

Lepa beseda lepo mesto najde, zato vse le ni tako slabo.