20-letni slovenski sprinter Anej Čurin Praprotnik, ki se je nepričakovano znašel med potniki na dvoransko svetovno prvenstvo v Glasgowu, ima v prihodnosti zelo visoke cilje.
Anej Čurin Praprotnik je nase opozoril lani, ko je na začetku poletne ravno na svoj 20. rojstni dan 100 metrov pretekel v času 10,29, kar je četrti najboljši slovenski rezultat v kraljevski disciplini. Do konca sezone ga je še izboljšal, in sicer na 10,27.
Letos je v dvorani potrdil velik sprinterski talent in 60 metrov pretekel v času 6,64, tako da zdaj na večni slovenski lestvici zaostaja le še za rekorderjem Maticem Osovnikarjem (6,58), ki je 100 metrov najhitreje pretekel v času 10,13.
Legendarni nekdanji slovenski sprinter, ki je bil bronast na evropskem prvenstvu na prostem v Göteborgu leta 2006 na 100 metrov, dvakrat pa četrti na velikih tekmovanjih v dvorani na 60 metrov (na svetovnem prvenstvu v Moskvi istega leta in na evropskem prvenstvu v Birminghamu leto pozneje), si je prizadeval, da bi postal prvi belopolti atlet, ki bi kraljevsko, stometrsko disciplino pretekel pod desetimi sekundami, a mu ni uspelo.
20-letni Štajerec, ki je šele na začetku svoje atletske poti, verjame, da lahko to spremeni. Prepričan je, da lahko v naslednjem desetletju preseže to magično sprintersko mejo, ki je medtem med belopoltimi evropskimi sprinterji medtem že padla, ampak so se pod njo do zdaj spustili le trije. Francoz Christoph Lemaitre, ki je tekel 9,92, Azerbajdžanec, ki teče za Turčijo Ramil Guliyev (9,97), in Italijan Filippo Tortu (9,99).
Pred dvoranskim svetovnim prvenstvom, ki bo ta konec tedna v Glasgowu, smo se z nadobudnim slovenskim sprinterjem, ki trenira pod taktirko nekdanjega trenerja našega najboljšega atleta, večkratnega dobitnika medalj z največjih tekmovanj v metu diska Kristjana Čeha, Gorazda Rajherja, smo se pogovarjali tudi o tem.
Čeprav se je zdelo, da tja ne boste odpotovali, ste se prejšnji teden znašli na seznamu potnikov za Glasgow. Kako ste sprejeli to novico?
Definitivno je bila ta novica nepričakovana. Sam sem se že sprijaznil s tem, da ne bom šel v Glasgow, potem pa me je trener presenetil z novico, da bom tja odpotoval. Uvrstil sem se po lestvici. To bo moje prvo veliko člansko tekmovanje. Zagotovo me čaka lepa izkušnja. Zelo sem vesel, da sem se uvrstil.
Je to kaj spremenilo vaše načrte priprav?
Niti ne. S trenerjem sva tako ali tako trenažni proces podaljšala do tega tedna in stopnjevala formo. Spuščati bi začela šele naslednji teden. Zdaj, ko sem se uvrstil na svetovno prvenstvo, se je ta poteza obrestovala.
Imate pred debijem na velikih tekmovanjih kaj treme?
Niti ne. Bolj se tekmovanja veselim, kot pa da me je strah. Nastopa na Škotskem se zelo veselim.
Kaj od Glasgowa pričakujete?
Predvsem to, da bom dobro opravil svoje delo. Če bo tako, lahko pade tudi osebni rekord, s katerim bi se lahko uvrstil v polfinale.
Letos ste 60 metrov pretekli v času 6,64. Tri stotinke hitreje kot lani. Ste zadovoljni?
Da, ampak po mojem še nisem pokazal vsega, kar znam. Je še kar nekaj rezerv. Teka še nisem sestavil tako, kot je treba. Upam, da se to zgodi ta konec tedna.
Kakšne rezultate pričakujete v naslednjih letih? Se lahko približate meji desetih sekund? Razmišljate o tem, da bi popravili rekorde Matica Osovnikarja?
Da. Verjamem, da mi to lahko uspe. Moj velik cilj je, da se približam desetim sekundam oziroma se spustim pod to mejo. To je moj glavni cilj. Če bo ob tem prišlo zraven še kaj, pa toliko bolje.
Ste dosežke Matica Osovnikarja spremljali?
Nisem, saj takrat še nisem bil atlet, igral sem nogomet. So pa te dosežki spoštovanja vredni, o tem ni dvoma. Šele zdaj, ko sem resno začel trenirati atletiko, sem ga bolje spoznal. Ogledal sem si tudi kak njegov tek. Definitivno je spoštovanja vredno vse, kar mu je uspelo, a verjamem, da se mu lahko približam.
V kateri disciplini bolj uživate, v teku na 60 ali 100 metrov?
Ko sem začel trenirati, mi je bil sprint na 60 metrov precej bližje, zdaj pa mi je vseeno. Oboje mi je okej. Ko je sezona, se hitro privadim na vsako od teh disciplin.
Zanimivo je, da je vaš trener Gorazd Rajhar, ki je pred časom treniral našega najboljšega atleta, metalca diska Kristjana Čeha. Ko sva se lani pogovarjala, ste dejali, da se treninga sprinta še uči. Kako poteka učenje?
Jaz se učim, on pa se uči prek mene. Veliko se pozanima, poizveduje in se uči. Mislim, da mu gre zelo dobro. Oziroma nama gre zelo dobro. Imava super odnos. Gradiva drug za drugega.
Poletje prinaša dve veliki tekmovanji. Ciljate tako na evropsko prvenstvo kot na olimpijske igre?
Glavni cilj bo predvsem evropsko prvenstvo v Rimu. Za olimpijske igre bo skorajda nemogoče, a po drugi strani sem tako mislil tudi za letošnje dvoransko svetovno prvenstvo v Glasgowu, pa sem zraven. Bom pa ciljal predvsem na evropsko prvenstvo. Tam upam, da bomo nastopili tudi s štafeto 4×100 metrov, ki je zelo dobra. Mislim, da nam lahko uspejo super rezultati.
Kako ste zadovoljni z lanskoletno poletno sezono?
Lahko bi tekel še precej hitreje. Ne vemo, zakaj, ampak pojavile so se neke težave, bolečine v trebušnem delu, zaradi katerih nisem mogel pokazati vsega, kar znam. Evropskega prvenstva do 23 let nisem mogel odteči tako, kot sem si želel. Se zgodi … Bom pa zato v letošnji sezoni pokazal, česa sem zmožen.
Ste razočaranje na evropskem prvenstvu do 23 let, na katerega ste odpotovali z visokimi cilji, potem pa obstali v kvalifikacijah, težko preboleli?
Definitivno sem bil zelo razočaran. Pričakoval sem precej hitrejši tek. Predvsem osebni rekord, ki bi me pripeljal vsaj do finala, ampak mi očitno ni bilo usojeno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!