Lani se mu je vse sesulo, v Tokiu je bil sam, v Parizu bo drugače

Atletika 8. Feb 20249:00 1 komentar
Kristjan Čeh bo v Parizu lovil svojo prvo olimpijsko medaljo. FOTO: Profimedia.

Kristjan Čeh je eden glavnih kandidatov Slovenije za medaljo na letošnjih olimpijskih igrah. V intervjuju za Sportklub je spregovoril o Parizu in o sezoni, v kateri lahko že pri 25 letih sklene krog medalj z največjih tekmovanj. Čaka ga tudi evropsko prvenstvo v Rimu. Pred najboljšim slovenskim atletom je najpomembnejše leto v karieri.

“Nerad napovedujem medalje, kaj šele zlato,” je dal Kristjan Čeh s tem in še nekaterimi drugimi odgovori vedeti, da stopničke in zmage na največjih tekmovanjih niso tako samoumevne, kot si morda mislimo nekateri. Toda ob vseh, ki jih je v zadnjih dveh letih prinesel z velikih tekmovanj, se ne sme preveč jeziti, da je tako.

Je pa realnost res precej drugačna, težja. In pravi, da je v zadnjem letu v moškem disku kar deset tekmovalcev vrglo prek 68, pet pa prek 70 metrov. To pa je daljava, ki je v zgodovini olimpijskih igrah ni nikoli dosegel še nihče. Na svetovnih prvenstvih smo met prek tega mejnika videli le štirikrat.

Pod dva meta, daljša od 70 metrov, se je podpisal slovenski rekorder, ki je bil leta 2022 svetovni prvak, lani pa se moral z daljavo 70,02 zadovoljiti s srebrom. Srebrn je bil tudi na evropskem prvenstvu leta 2022. Na olimpijskih igrah pred tremi leti v Tokiu je bil peti, potem ko je na Japonsko po odmevni ločitvi od takratnega trenerja Gorazda Rajharja odpotoval povsem sam.

V Pariz Ptujčan, ki bo ta mesec dopolnil komaj 25 let in je na dobri poti, da postane najboljši v slovenski atletski zgodovini, prihaja kot eden od glavnih kandidatov za medaljo. Tudi zlato. Z metom 71,86, ki mu je uspel lani, je morda celo glavni favorit. Sploh, če bo izpolnil željo, in bo letos še boljši.

Poklicali smo ga v Španijo, kjer se pripravlja, in preverili, kako mu gre. Povprašali pa ga še o marsičem.

FOTO: Aleš Fevžer.

Začniva pri počitku po koncu lanske sezone. Koliko ste si ga vzeli?
Nazadnje sem nastopil na finalu diamantne lige v Eugenu sredi septembra, potem pa sem bil mesec dni prost. Z dekletom sva, ker sva ravno bila tam, še dva tedna ostala na dopustu v ZDA. Zelo lepo je bilo. Potem sem se vrnil v Slovenijo, oktobra pa nazaj v Estonijo in začel trenirati za novo sezono.

Ste bili, ko ste po koncu sezone, pogledali nazaj, zadovoljni z doseženim v letu 2023?

Lahko bi bilo bolje, a če pogledam nazaj, ni bilo slabo. Spet sem osvojil medaljo na svetovnem prvenstvu. Finale diamantne lige bi se lahko razpletel drugače.

Gledano v celoti sem imel večji potencial, a se mi je pred svetovnim prvenstvom podrla tehnika, tako da se ni izšlo povsem po željah.

Ampak na koncu sem disk na svetovnem prvenstvu spet vrgel prek 70 metrov, kar je nekaj posebnega. Sem edini, ki mu je to uspelo na dveh svetovnih prvenstvih. To pa je tudi nekaj.

Kako pa gledate na razplet glasovanja za športnika leta? Leta 2022 ste bili izbrani za najboljšega, tokrat ste bili šele četrti. Prehiteli so vas kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič ter košarkar Luka Dončić.

Ne vem … Kaj naj rečem? V Sloveniji je res težko izbrati najboljšega, saj imamo res toliko dobrih športnikov iz vseh mogočih športov, disciplin.

Morda sem pričakoval malce več, ampak je po drugi strani res, da nikjer nisem zmagal. Bil sem sicer prvi na svetovni lestvici, ampak na svetovnem prvenstvu in v diamantni ligi nisem bil prvi.

Težko rečem … Razplet je bil tak, kot je bil. Težko pa povem, ali je bil pravičen.

Leta 2022 je nagrado za športnika leta dobil iz rok Brigite Bukovec. FOTO: Aleš Fevžer.

Kako potekajo priprave na novo sezono?
Super je. Trenutno smo na Tenerifu, kamor smo prišli 12. januarja, tukaj pa bomo ostali do 16. februarja, ko se bom vrnil nazaj v Estonijo. Že 23. februarja bom nastopil na tekmi v Berlinu v dvorani, potem pa, prav tako v dvorani, še v Estoniji.

Priprave potekajo po planu. Tukaj je toplo, lahko mečem tudi zunaj. Disk dobro leti, tehnika je okej. Vmes sem imel nekaj težav s hrbtom, ampak zdaj je vse v najlepšem redu. Kot sem že rekel, priprave potekajo odlično.

Za kakšne težave s hrbtom je šlo, koliko treninga so vam vzele?
Nič takšnega. Metalci imamo s hrbtom in koleni vedno težave, saj v fitnesu dvigujemo veliko uteži, veliko je tudi rotacij, predvsem v eno smer. Ena stran je vedno dominantna, potem pride do težav.

Ni bilo nič hujšega. Vzelo mi je kak teden treninga. K sreči ravno v času, ko sem imel regeneracijo, tako da se je zgodilo v pravem trenutku. Lahko sem naredil korak naprej v tehniki. V vsakem slabem je tudi nekaj dobrega.

Pogoji za treninge so tam, kjer ste, okej?

Da. Super je. Ob trenerju Gerdu Kanterju sta z mano še dva metalca, Estonec in Katarec. Zraven je bilo tudi moje dekle s svojo ekipo, a je ta teden odšla domov. Dobri pogoji so, za mete in za fitnes. Najvišji standard. Vreme je lepo. Vse gre po načrtih.


Z metom, dolgim 71,13 metra, je leta 2022 postavil takratni rekord svetovnih prvenstev. FOTO: Profimedia.

Kaj kažejo pokazatelji na treningih? Kje ste?
Upam, da bom boljši, kot sem bil lani. Delam v tej smeri. S tehniko sem tam, kjer si želim biti. Boljši, kot sem bil. Sem pa šele zdaj na Tenerifu začel metati dvokilogramski disk. Prej sem metal težje.

Moč je ista, kot je bila lani, saj ni potrebe po večji. Pomembno je, da ohranim eksplozivnost in hitrost, ob tem pa izboljšam tehniko. Mislim, da mi uspeva. Če bo tako, bo šlo vse po načrtih.

Ste v načinu treninga kaj spremenili?
Ne preveč. Delamo podobno, kot smo do zdaj. Glede na to, da je v zadnjih dveh letih učinkovalo, nima smisla, da bi spreminjali način treninga.

Pozimi boste nastopili le dvakrat, obakrat v dvorani? Na zimskem evropskem pokalu v metih ne boste tekmovali?

Ne. Samo ti dve tekmi, ki sem ju omenil. Berlin in Estonija. Evropski pokal bom izpustil, saj imam slabo izkušnjo z lanskim letom, ko sem v Domžalah vrgel 63 metrov. Nastopil bom le na dveh tekmah.

Kakšni pa so načrti z drugim delom priprav na poletno sezono?
Načrtujemo, da bom nekje v začetku aprila spet prišel na Tenerife in tam ostal do nekje prvega tedna v maju. Do takrat pa bom treniral v Estoniji.

Njegov osebni rekord 71,86 metra je šesti najboljši v zgodovini meta diska. FOTO: Profimedia.

Pred vami je bržčas najpomembnejša sezona do zdaj. Poleti vas čakata najprej evropsko prvenstvo in potem še olimpijske igre. Ustaviva se za začetek pri prvem. Leta 2022 ste bili na evropskem prvenstvu srebrni. Spomini?
To je bilo moje prvo evropsko prvenstvo, tako da drugo mesto ni slab rezultat, čeprav sem bil sposoben več. Imel sem slab dan. Tehnika je bila slaba, skorajda grda. Letos lahko to v Rimu popravim. Potrudil se bom, da bom najboljši.

To pomeni, da ciljate na zlato?
Skorajda …

Na zadnjem evropskem prvenstvu vas je prehitel Litovec Mikolas Alekna, ki ga v Rimu ne bo.
Da, ne bo ga, saj ima ravno v tistem času zaključek študentske sezone v ZDA, kjer študira, in se je odločil, kot se je. To je zame dobro, kar pa ne pomeni, da me čaka lahka naloga. Konkurentov je še kar nekaj.

Da, konkurenca v moškem metu diska je tako dobra, kot še nikoli ni bila.
Da. Raven je iz leta v leto višja, kar pa ni nič slabega, prej nasprotno, saj drug drugega potiskamo čez meje. Met diska napreduje, tehnika in tehnologija sta vse boljši. Iščemo malenkosti, ki nam pomagajo do boljših rezultatov.

Lani so bili rezultati res vrhunski. Tudi razplet svetovnega prvenstva je precej zgovoren. Še nikoli se ni zgodilo, da met prek 70 metov ni bil dovolj za zlato.

Verjamete, da bo kmalu padel tudi svetovni rekord Nemca Jürgena Schulta iz daljnega leta 1986 (74,08 metra)?
Prej ali slej bo moral. Kar pet metalcev je lani disk vrglo prek 70 metrov. Prej ali slej bo enemu uspelo vreči tudi prek 74 metrov. Do tja je sicer še zelo daleč, to je najstarejši atletski rekord v moški konkurenci, ampak je po mojem dosegljiv.

V družbi največjih konkurentov. Šveda Daniela Stahla in Litovca Mikolasa Alekne. FOTO: Profimedia.

Nameniva še nekaj besed olimpijskim igram. Najprej spomin na zadnje, ko ste v Tokiu pred tremi leti pristali na petem mestu, potem ko ste malo pred tem končali sodelovanje s takratnim dolgoletnim trenerjem. Spomin?
Na koncu sem bil lahko s petim mestom zadovoljen. To so bile moje prve olimpijske igre. V Tokiu sem bil povsem sam, tako da moram biti zadovoljen.

Disk sem vrgel 66 metrov, bil sem konstanten. Toliko sem metal skozi celotno sezono. Res je, da bi bil prvi met verjetno dovolj za bron, a sem za las naredil prestop. Škoda.

Je bila pa prva izkušnja z olimpijskimi igrami zelo dobra. Glede na sezono, ki je bila zelo stresna, se je na koncu razpletlo dokaj dobro. V Parizu bo drugače. Vse je skrbno načrtovano. Tam ne bom sam. Zagotovo bo bolje, kot je bilo v Tokiu.

Je cilj olimpijska medalja ali bi vas zadovoljilo le zlato?
Nerad napovedujem medalje, predvsem si želim, da bi konstantno dobro metal in imel dobro tehniko. Da se mi ne bo zgodilo tako, kot se mi je lani pred svetovnim prvenstvom, ko se mi je ta sesula. Želim si predvsem uživati in vreči najdlje, kot sem sposoben. Če bo tako, bom zadovoljen.

Bodo olimpijske igre glavni cilj sezone? Kako tempirati formo za dve veliki tekmovanji?
Zagotovo so olimpijske igre prvi cilj. Z načrtovanjem forme za dve veliki tekmovanji po mojem ne bo težav. Evropsko prvenstvo bo precej zgodaj, v začetku junija, potem sta do olimpijskih iger dva meseca. Mislim, da bom dober na obeh velikih tekmovanjih.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje