Najbolj črn dan v zgodovini slovenske atletike

Matic Šušteršič in Patrik Cvetan (v prometni nesreči je umrl še Nejc Lipnik). Montaža: Uroš Kokol.

Danes mineva 20 let od tragične prometne nesreče, v kateri so življenje mnogo prekmalu izgubili trije mladi slovenski atleti.

Na stadionu Poljane v Mariboru – ker ljubljanski objekt (še) ne zadostuje kriterijem – nas danes čaka tretji miting nove sezone mednarodne atletske lige, ki ga organizira ljubljanski ŽAK (prej Mass).

Ni naključje, da bo tekmovanje na sporedu sredi in ne konec tedna, kot je v navadi sicer. Gre namreč za miting, ki ga ljubljanski klub vsako leto prireja v spomin na dva svoja mnogo prezgodaj umrla atleta, ki sta življenji ob še enem mladem velenjskem atletu izgubila v tragični prometni nesreči na današnji dan pred natanko 20 leti.

Tragedija med prvim in drugim dnem pokala

V začetku junija 2005 je bila atletska sezona že v polnem teku, najboljši slovenski atleti in atletinje pa so lovili norme za največje tekmovanje, ki jih je avgusta tistega leta čakalo na Finskem – svetovno prvenstvo v Helsinkih.

V soboto, 4. junija, je bil na takrat še spodobnem, danes pa razpadajočem stadionu v Spodnji Šiški v Ljubljani, ki ga bodo zdaj naposled prenovili, na sporedu prvi dan atletskega pokala Slovenije.

Nastopili so številni najboljši predstavniki slovenske kraljice športov. Med njimi tudi eden najboljših v zgodovini slovenske atletike Matic Osovnikar, ki je le leto zatem na evropskem prvenstvu v Göteborgu osvojil bronasto kolajno v teku na 100 metrov in se leta 2007 v Osaki kot prvi belopolti šprinter po 30 letih prebil v finale svetovnega prvenstva v najbolj spektakularni atletski disciplini.

Slovenski rekorder z nastopom v Ljubljani takrat ni bil zadovoljen. V izjemno zanimivem teku na 100 metrov ga je za dve stotinki prehitel klubski kolega Jan Žumer.

“Štartal sem katastrofalno. Trenutno še nisem v pravi formi. Če zamudim na začetku, si prvega mesta ne morem priteči niti v slovenski konkurenci,” je bil po nastopu nejevoljen poznejši ponosni lastnik naziva najboljšega slovenskega športnika leta, ki ga je dobil leta 2006.

Slab nastop je bil na žalost le rahel, prijeten vetrič v primerjavi s črnim, rušilnim orkanom, ki je vanj, v slovensko atletiko in celoten slovenski šport udaril jutro za tem, ko so na dan prišle novice o tragediji le streljaj od stadiona, ob katerem je živel. Prometna nesreča, ki se je v noči na nedeljo, ob 4.25, zgodila na križišču Celovške ceste in Tržne ulice v Ljubljani.

Med žrtvami trije mladi atleti, tudi olimpijec

V njej so življenje izgubili trije mladi slovenski atleti, dva od teh sta bila člana skupine, v kateri je treniral tudi sam.

Šprinter ljubljanskega Massa Matic Šušteršič, s katerim sta na rdečih tartanskih stezah odraščala in je bil svoj čas eden najperspektivnejših slovenskih atletov, je bil star 25 let.

Matic Šušteršič je bil eden najboljših v zgodovini slovenskega sprinta. FOTO: AD Žak Ljubljana.

S komaj 20 leti je kot član slovenske štafete 4×100 metrov tekel na olimpijskih igrah v Sydneyju, kjer se je Slovenija prebila do polfinala. Istega leta je nastopil tudi na dvoranskem evropskem prvenstvu v Gentu, na katerem je bil ob še dveh nastopih na dvoranskih svetovnih prvenstvih zraven trikrat. Nazadnje vsega tri mesece pred smrtjo, ko je v Madridu navdušil in prišel do polfinala.

Šuško, kot so ga klicali prijatelji, med katerimi je bil zaradi svojega značaja in humorja zelo priljubljen, je s časoma 10,36 na 100 in 6,67 na 60 metrov še vedno visoko na večnih lestvicah slovenskega šprinta. Na osmem in petem mestu.

Vsega 23 let je bil star še en preminuli sprinter Massa Patrik Cvetan, ki je treniral, študiral in živel v Ljubljani, prihajal pa je iz Trebnjega.

Še šest let manj, komaj 17 let, je imel obetavni velenjski skakalec v daljino Nejc Lipnik.

S hudimi poškodbami sta ju odnesla še dva udeleženca prometne nesreče, za življenja katerih so se borili nekaj časa, a sta k sreči preživela.

Namesto tekmovanja solze na novinarski konferenci

Dan za tem so se namesto na stadionu in drugem dnevu atletskega pokala, ki so ga na Atletski zvezi Slovenije takoj odpovedali, na čustveni izredni novinarski konferenci v solzah pojavili predstavniki AZS, ljubljanskega Massa in Velenja.

“Posledice te tragedije bomo čutili še dolgo. Vsi so bili zelo obetavni ali pa nosilci v posameznih disciplinah,” so povedali po tragični smrti mladih atletov.

“V nesreči je umrlo ali bilo huje poškodovanih kar pet mojih atletov. Vsi, ne le Šušteršič, so bili zelo dobri tekmovalci. Bili so izjemna klapa. V veselje mi je bilo delati z njimi. Ne morem verjeti, da se je to zares zgodilo,” je povedal priznani slovenski trener Albert Šoba, ki je svoje znanje prenašal na umrla Šušteršiča in Cvetana.

“Atletski pokal je ena najlepših tekem, kar jih je, tokrat pa se je končala tragično. Za vedno mi bodo v spominu ostale besede Šušteršiča, ki je dejal, da se zagotovo vidimo na dvoranskem svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Moskvi,” hudi tragediji ni mogel verjeti niti eden najbolj priznanih atletskih funkcionarjev pri nas, Gabrijel Ambrožič, takratni vodja tekmovalne komisije AZS.

“Smrt je boleče zarezala v slovensko atletiko in kluba, katerih članov so preminuli bili,” je pred minuto molka dejal takratni predsednik krovne slovenske atletske organizacije Peter Kukovica.

“Posledice te tragedije bomo čutili še dolgo. Vsi so bili zelo obetavni ali pa nosilci uspehov v posameznih disciplinah,” pa sta dejala predsednika Massa oziroma Velenja, Jure Kolenc in Marjan Hudej.

Spominski tek olimpijske štafete 4×100 metrov iz Sydneyja 2000 (od leve proti desni Urban Acman, Matic Osovnikar, Boštjan Fridrih in Rok Predanič). FOTO: Aleš Fevžer.

Slovenska atletika je v naslednjih dveh desetletjih doživela kup uspehov, zlate medalje z olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev, nenazadnje po zaslugi Osovnikarja tudi nekoč nepojmljivo sprintersko kolajno z velikega tekmovanja, spomin na preminule in tragedijo pa še živi. In tudi danes, 20 let pozneje, vsakič močno zaboli …