Anita Horvat je v ekspresno hitrem času postala ena od najboljših tekačic v teku na 800 metrov na svetu. Stara je 26 let in ima kot novinka v eni najtežjih in najbolj atraktivnih atletskih disciplin še veliko rezerv. Verjame, da jih bo izkoristila, v intervjuju za Sportklub pa je za prihodnost napovedala velike stvari.

Kot zelo mlada, z 21 leti, je odtekla odličen slovenski rekord 51,22 na 400 metrov in se v tej disciplini udeležila številnih velikih tekmovanj. Tudi olimpijskih iger v Tokiu pred dvema letoma. To je bilo obdobje, ko se je po dveh letih stagniranja odločila za menjavo trenerja in tudi discipline.

Na nagovor zdajšnjega trenerja Tevža Korenta je izbrala tek na 800 metrov in že lani navdušila s časom 1:58,96, na svetovnem prvenstvu na prostem v Oregonu v ZDA pa je bila odlična sedma. Na evropskem prvenstvu tri tedne za tem v Münchnu je po padcu sicer obstala v kvalifikacijah, a je zato navdušila na letošnjem marčevskem dvoranskem evropskem prvenstvu v Istanbulu, kjer je osvojila srebro.

Po tej medalji je postala eden glavnih obrazov slovenske atletike, ki v zadnjem času obeta veliko. Velike stvari pa napoveduje tudi simpatična atletinja, ki verjame, da lahko ponovi dosežke svoje slovite predhodnice v isti disciplini, dvoranske svetovne rekorderke Jolande Čeplak. Večkratna dobitnica medalj z velikih tekmovanj, tudi olimpijskih iger, je dva stadionska kroga pretekla v sijajnem času 1:55,19.

“Verjamem, da mi lahko uspe. Tudi glede dosežkov z največjih tekmovanj. Na letošnjem svetovnem prvenstvu grem po medaljo, na olimpijskih igrah v Parizu prav tako,” odločno pravi Anita Horvat, ki je v tej sezoni pred dvema tednoma s časom 1:58,73 že izboljšala svoj osebni rekord.

Kakšni so vaši atletski začetki?
Devet let starejša sestra, ki je tudi moja edina atletska vzornica do zdaj, je trenirala atletiko in bila precej uspešna. Ko sem bila majhna, sem spremljala njene nastope in bila navdušena. Takoj sem rekla, da bom nekoč tekla tudi jaz. Bila je moj idol. Dobivala je veliko medalj, tekmovanja so mi bila zanimiva, takoj me je potegnilo. Tudi ona je bila tekačica, tekla je na 400 metrov z ovirami. Na začetku osmega razreda osnovne šole sem začela trenirati tudi jaz. Mislim, da sem bila stara 13 let. Že pred tem sem pogosto zmagovala na šolskih tekmah, zato mi je tudi bilo zanimivo, saj sem vedela, da sem dobra. Potem sem začela trenirati in začela medalje osvajati tudi na državnih prvenstvih.

Nova zvezdnica slovenske atletike, ki verjame v nore rekorde

Atletika

8. Mar 2023 0

Atletika

8. Mar 2023 0

Pred nekaj leti ni videla izhoda, zdaj skače pod oblake

Atletika

12. Mar 2023

Atletika

12. Mar 2023

Kdaj ste začutili, da bi lahko atletika postala vaše življenje?
Težko rečem. Kaj pa vem. Morda nekje v času srednje šole. Spominjam se le tega, da sem si vedno želela napredka. Nisem razmišljala o tem, da bom nekoč živela od atletike. Da bo to moja služba. Zdaj je tako že nekaj časa. Posvetila sem se zgolj atletiki in temu, da bom čim boljša.

Najprej ste tekli na 400 metrov, potem ste se preusmerili na tek na 800 metrov.

Še prej sem tekla tudi čez ovire, šele potem sem se preusmerila na tek na 400 metrov. Takrat sem bila za svoja leta precej uspešna, napredovala sem iz leta v leto, potem pa se je ustavilo. Zadovoljna sem, da sem prej tekla na krajše razdalje, saj mi to danes pomaga pri hitrosti. Svoje atletske poti ne bi spremenila.

Leta 2018 ste tekli državni rekord na 400 metrov 51,22, nakar se je ustavilo. Kaj se je zgodilo?
Ne vem. Imela sem krizo, a ne vem natanko, zakaj se je takrat ustavilo. Težko rečem, ko zdaj pogledam nazaj.

Potem ste zamenjali trenerja in od Roka Predaniča prešli k Tevžu Korentu. Zakaj?

Čutila sem, da potrebujem spremembo, zato sem se odločila, da odidem tja. Že takoj, ko sem prišla k Tevžu, mi je dejal, da me vidi bolj na 800 kot na 400 metrov. Toda olimpijsko leto 2021 smo še ostali pri teku na 400 metrov, saj bi se težko kvalificirala na olimpijske igre, potem pa je prišlo do spremembe.

Kdaj ste ugotovili, da je idealna disciplina za vas tek na 800 metrov?
Šele lani. To je bila ideja mojega zdajšnjega trenerja. Z njo se sprva nisem strinjala. Nisem bila navdušena nad tem, da bom morala trenirati za 800 metrov. Šele lani, ko sem videla, da lahko v tej disciplini dosežem veliko več, sem ugotovila, da bi bilo mogoče res dobro, če presedlam na enkrat daljši tek. Da je to to.

Vas je moral trener dolgo pregovarjati, da ste pristali na njegovo idejo?
Ne, niti ne. Vedno sem mu zaupala v vsem. Da je to, kar govori, res. Vedel je, da me lahko spravi na visoko raven, jaz pa sem mu verjela. Na koncu se je izkazalo, da je imel prav. Na začetku sem sicer imela malce krize, saj nisem bila vajena tako dolgih distanc in kilometrov, potem pa sem se navadila in veliko spremembo sprejela.

Vam je žal, da se tej disciplini niste posvetili že prej?
Ne, niti ne. Kot sem dejala, od treninga teka na 400 metrov mi je ostala hitrost. Tudi zato sem zdaj tako uspešna, kot sem. Nič ne bi spremenila. Vse bi pustila tako, kot je.

Koliko se je s prehodom v novo disciplino spremenil trening?
Kar precej. Razlika je velika. Takoj, ko sem prišla k novemu trenerju, se je moj trening precej spremenil. Opravila sem veliko več kilometrov kot prej. Treningi so bili precej drugačni.

Katera disciplina je težja?
Težko se odločim. Tako tek na 400 kot 800 metrov sta zelo zahtevna, če želiš biti na visoki ravni.

Imate, ker ste se teku na 800 metrov posvetili tako pozno, posledično veliko rezerv?
S tem se ne ubadam. O tem bi morali povprašati mojega trenerja, ki se ukvarja s tem, kaj in kako moram trenirati. Jaz mislim le na to, da čim bolje opravim predpisane treninge. Sodelujeva zelo uspešno.

Kaj pa taktika? Pri teku na 800 metrov jo je precej več. Na kaj je treba biti najbolj pazljiv?

Na začetku mi je bilo težko, saj sem bila vajena, da tečem zgolj po svoji stezi in ob sebi nimam tekmovalk, ki bi me lahko ovirale. V teku na 800 metrov je tega veliko. Številni kontakti, gneča, spotikanja, padci … Je precej drugače. Potrebovala sem nekaj časa, da sem se navadila. Sploh na to, da tečem v skupini. Taktika je nekaj posebnega. Zdaj sem se navadila, a še ne morem trditi, da sem vse stoodstotno osvojila. Sem pa na dovolj visoki ravni, da se znam odzvati na določeno situacijo, ki se dogaja na tekmovanju in se mi ne zgodi, kot se mi je na evropskem prvenstvu v Münchnu, kjer sem padla.

Se torej, čeprav ste bolj krhke postave, znate tudi prerivati in kakšno od tekmico odriniti s komolcem?
Da, tudi to znam narediti, če je treba. Veliko raje pa vidim, da tega ni in ni spotikanj, ampak na žalost vedno ni tako. Če se kakšna sotekmovalka rine z mano, se znam postaviti zase, tako da …

Kateri del teka na 800 metrov je najtežji?

Verjetno kar tisti del med 400 in 600 metri. Tam sem tudi najslabša, imam veliko rezerv. V tem delu preveč popustim. Na tem bom morala še delati, da mi uspe postati še boljša tekačica.

Kaj vam gre skozi glavo med tekom na tekmovanju?
Odvisno od tekme do tekme. Po navadi se skušam predvsem osredotočiti, da tek izpeljem čim bolj taktično. Da sem pozorna na preostale tekmovalke in se ne spravim v položaj, ko bi me zaprle. Predvsem opazujem dogajanje na tekmi. O drugih stvareh niti ne razmišljam. Mislim samo na to, kako bi prišla do zmage.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se pri taktiki tako ušteli, da vas je “odsekalo” in ste komajda prišli do cilja, tako kot se je nedavno zgodilo nesrečnemu Vidu Botolinu?
Da. Sploh na začetku, ko sem začela teči na 800 metrov, je bilo res težko razporediti moči. Zdaj se mi to ne dogaja več. Sem tudi v dobri formi, tako da se mi kaj takega skorajda ne more zgoditi več.

Izjemna športna poteza Hrvata (VIDEO)

Atletika

23. Jun 2023 3

Atletika

23. Jun 2023 3

Slovenska atletska reprezentanca za pol točke prekratka

Atletika

22. Jun 2023 0

Atletika

22. Jun 2023 0

Koliko se razlikuje tek na 800 metrov v dvorani in na prostem?
Razlika je res velika. V dvorani tečeš štiri kroge, na prostem samo dva. V dvorani je veliko več krivin, drenjanja. Po krivini je veliko bolj naporno teči. Meni je precej ljubše teči zunaj, ima pa tudi dvorana svoje prednosti, kot je na primer vreme. V dvorani je vedno enako. Z vremenom tam nikoli ni težav.

S pogoji za trening, ki jih imate, ste zadovoljni?
Želela bi si kakšne pokrite dvorane, ki nam pozimi, ko je mraz, zelo manjka. Kakšne dvorane v Ljubljani ali okolici se ne bi branila. Sicer pa sem kar zadovoljna. Zdaj smo si sami postavili fitnes, tako da nas nihče ne moti in je na dosegu roke, kadarkoli ga potrebujemo. Stadion na Kodeljevem je tudi okej. Za zdaj razen dvorane ničesar drugega ne potrebujem.

Kako zelo je vaš proces priprav zmotilo to, da se je pod težo snega porušila pokrita krožna steza v Češči vasi?
Ta dvorana je kar oddaljena, tako da se ravno vsak dan tja nismo vozili, smo pa bili tam, preden je prišlo do katastrofe, približno dvakrat na teden. Po tem, ko se je balon porušil, smo pokrito krožno stezo kar pogrešali. Zelo bi si želela, da bi bila kakšna taka dvorana v Sloveniji oziroma še bolje, če bi bila v Ljubljani.

Že nekaj let poslušamo obljube o velikem atletskem centru s krožno dvorano, ki naj bi zrasel v Ljubljani. Kdaj ga pričakujete?
Ta center je bil obljubljen že nekaj časa nazaj, a ga še kar nismo dočakali, tako da sem kar malce izgubila upanje in se ne obremenjujem preveč, kdaj bo zgrajen. Upam, da čim prej. Atleti bi ga zelo potrebovali. Nismo pa mi tisti, ki lahko vplivamo na to. Ne vem, kaj lahko naredimo, razen tega, da izrazimo svoje želje, kar smo že večkrat storili. Upam, da bodo naše želje končno uslišane.

Koliko vam je srebrna medalja, ki ste jo osvojili na dvoranskem evropskem prvenstvu v Istanbulu, spremenila življenje?
Že po sedmem mestu na svetovnem prvenstvu v Eugenu se je spremenilo marsikaj, zdaj pa še bolj. Veliko več je medijske pozornosti, tudi glede sponzorjev je drugače, več jih je. Precej se je spremenilo.

Vam obveznosti do medijev predstavljajo breme?
Niti ne. Ni hudega. Ni tako veliko tega, da bi mi bilo pretežko. Za zdaj je vse okej.

Pa na ulici? Vas kdo prepozna?
Ne prav pogosto, se je pa že zgodilo.

Bo pa cukanja za rokav na ulici zagotovo več, če se boste približali ali pa celo presegli rezultate in dosežke nekdanje zvezdnice slovenskega športa Jolande Čeplak. Vam jo lahko uspe preseči?
Da. Verjamem, da sem lahko tako hitra, kot je bila ona. Spremljala sem njene tekme. Ne spominjam se več dobro, saj sem bila takrat zelo mlada, vem pa, kaj vse ji je uspelo. Tudi jaz si, tako kot ona, želim osvajati medalje na največjih tekmovanjih.

Se vam je zdaj lažje prebijati na največje mitinge?
Na žalost ne. Žal moram še vedno čakati na vabila in potrditve za nekatere največje mitinge. Ni še tako, kot bi si želela, da bi bilo. Morda bo tako čez leto, dve …

Kako je s financami?
Ne morem se pritoževati. Nekaj dobim od nagrad, nekaj od sponzorjev. Ne samo za sproti, da se tudi kaj prihraniti. Seveda pa se ne atleti ne moremo primerjati z nogometaši, košarkarji … Toda tako pač je, ni pa nobene krize. Meni je okej.

Osebni rekord 1:58,73 ste letos že tekli. Kako hitro greste lahko v tej sezoni?
Zagotovo hitreje od osebnega rekorda, saj moj tek na tej tekmi ni bil idealen. Si pa ne želim postavljati nobenih omejitev glede rezultatov. Predvsem se osredotočam na to, kaj moram narediti, da bom tekla čim hitreje.

Kaj kažejo treningi?
Da sem v primerjavi z lanskim letom zelo napredovala.

Koliko je vašo sezono zmotil nastop na ekipnem evropskem prvenstvu ta teden na Poljskem?
Nič. Za Slovenijo vedno rada nastopam. Tudi tokrat je bilo tako. Z veseljem sem tekla na 400 metrov, pa tudi v štafeti. Tek na 400 metrov je bil dobrodošel za spremembo, da ne tečem vedno zgolj na 800 metrov. Skratka, z veseljem sem pomagala.

Na 400 metrov ste bili četrta, uspel vam je zelo dober rezultat 51,80.
Da. Zelo sem zadovoljna. To je moj drugi najboljši rezultat na 400 metrov v karieri. Verjetno sem sposobna teči še malce hitreje. Bila sem namreč malce utrujena od prejšnjih tekem. Sem pa dala vse od sebe. To je najpomembnejše.

Sijajno ste svoje delo opravili tudi v mešani štafeti 4 x 400 metrov, ki je zmagala z državnim rekordom in drugim najboljšim izidom sezone na svetu (3:14,72). V zadnji predaji ste Sloveniji pritekli zmago.
Tek je bil super. Vsak od nas je opravil svojo nalogo, rezultat je temu primeren. Med tekom sem se počutila odlično. Razmišljala sem le o tem, kako bi lahko štafetni tek zaključila z zmago in Sloveniji prinesla čim večje število točk za končno razvrstitev. Upam, da se nam s to štafeto uspe uvrstiti tudi na svetovno prvenstvo, to bi bilo res pozitivno. S tem rezultatom je mogoče vse.

Na žalost pa je Slovenija na koncu ostala brez tako želene uvrstitve v prvo divizijo evropske atletike. Za njo je po dramatičnem razpletu zaostala za zgolj pol točke.
Res škoda, da nam je zmanjkalo tako malo, ampak to je šport. Tokrat sreča ni bila na naši strani. Slovenska atletika je prav gotovo dovolj kakovostna, da se že čez dve leti na naslednjem evropskem ekipnem prvenstvu prebije v prvo ligo.

Atletika je individualni šport, ampak na tem tekmovanju nastopate kot ekipa. Je na takih tekmah drugače?
Super. Na takšnih tekmah je vedno čutiti ekipni duh. V slovenski reprezentanci vlada pozitivno vzdušje. Tudi tokrat je bilo tako. Super se razumemo in se spodbujamo med sabo. Vse je super.

Kakšni so načrti za nadaljevanje sezone?
Do svetovnega prvenstva imam v načrtu še štiri, pet nastopov. Ne vem še povsem natančno. Povsem izdelanega plana še nimam. Še vedno tudi čakam na potrditev nekaterih mitingov.

Je poleti sploh časa za kak krajši skok na morje?
Ne. Sredi poletja ravno ne. Sredi sezone si tega ne morem privoščiti. Po koncu sezone pa bom definitivno skočila na daljši oddih, toda do takrat me čaka še veliko dela.

Da. Tudi svetovno prvenstvo v Budimpešti, ki bo sredi avgusta. Na kaj boste tam ciljali?
Na medaljo. Druge opcije ni.

Kako hitro bo, mislite, treba teči za medaljo?
Zagotovo krepko pod dvema minutama. Koliko natančno, seveda ne vem, ampak zagotovo kar konkretno po dvema minutama. Verjamem, da mi lahko uspe. Takrat bom v precej boljši formi, kot sem zdaj. Pričakujem še kak osebni rekord. Če ne do takrat, pa na svetovnem prvenstvu.

Boste s podobnimi željami naslednje leto odpotovali tudi na olimpijske igre v Pariz?
Da. Tudi tja bom šla po medaljo. Zadovoljila se ne bom z ničemer, kar bo manj. Ne bo pa seveda lahko, a verjamem vase in v svoje sposobnosti.

Na enih olimpijskih igrah ste že nastopili. Kako drugačno tekmovanje je to od preostalih?
Precej. Na svetovnih in evropskih prvenstvih nastopamo zgolj atleti, na olimpijskih igrah pa so na kupu najboljši športniki z vsega sveta. Kup športov, ki prinašajo kup vrhuncev. Tudi medijsko so olimpijske igre precej bolj izpostavljene kot svetovna prvenstva. Imajo veliko večjo težo. Ne da se primerjati.