Tretje mesto sta si z 1,91 m razdelili Nemka Christina Honsel, nekdanja mlajša članska evropska podprvakinja, ter Britanka Morgan Lake. Slednja je dvakratna mladinska svetovna prvakinja in lani četrta na članskem SP v Budimpešti. Peta je bila 18-letna Srbkinja Angelina Topić, bronasta z EP na prostem v Nemčiji leta 2022 je prav tako preskočila 1,91 m.

“Res je bila močna konkurenca, nisem bila med prvimi tremi po osebnih rekordih. Tehnično sem zelo dobro skakala, iz tekme v tekmo sem boljša. Osebni rekord v dvorani sem dosegla, vrhunsko. Vesela, da so se mi skoki sestavili sedaj tudi na večjih višinah. Le en centimeter sem zaostala za mojim rekordom na prostem. Dvorana je bila polna, gledalci so bili levo in desno od steze, pri strani in tudi na tribunah, pa je bila le tekma v skoku v višino, nič drugega. Vzdušje je bilo vrhunsko in sem zelo uživala,” je povedala Apostolovski.

V prvih poskusih je preskočila 1,80, 1,84 in 1,88 m. Na 1,91 m je bila uspešna drugič in je tedaj s čela nazadovala na četrto mesto, tri skakalke so namreč to višino zmogle brez poprav. Nato so letvico postavili na 1,94 m, Onnen jo je zmogla drugič, članica ljubljanskega Massa pa tretjič. Preostale so tedaj končale tekmovanje, Nemka in Slovenka pa sta nato na 1,97 m letvico po trikrat podrli.

Triindvajsetletna varovanka trenerja Rožleta Prezlja je predlani nastopila v finalu tako na SP (12.) kot na EP (7.), lani pa je svoj dosežek na SP popravila za tri mesta in bila deveta v Budimpešti.

Nika Glojnarič zmagala, čeprav se je “tolkla” s tekmico

Nika Glojnarič je tudi v kvalifikacijah dosegla najboljši čas, tekla je 8,19 sekunde. V finalu je bila še za tri stotinke hitrejša, a je za 14 stotink zgrešila avtomatično normo (8,02) za nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu v začetku marca v Glasgowu.

“Imela sem soliden tek, bila sem spočita in dobro pripravljena na tekmo. Na žalost sva se z Nemko na sosednji stezi zadnje tri ovire neprestano ‘tolkli’ z rokami. Zato sem povsem izgubila ritem, poskušala sem proti do konca, kar mi je uspelo. A se mi ni izšlo tako, kot sem želela. Sedaj sem se z glavo usmerila že na balkansko prvenstvo, kjer bom skušala še bolje odteči,” je sporočila Glojnarič.

Imela je izjemno lansko sezono na prostem, ko je v teku na 100 m z ovirami postala druga najhitrejša vseh časov med Slovenkami (12,92). Pred njo je le Brigita Bukovec, ki je z dosežkom 12,59 za srebro na olimpijskih igrah v Atlanti 31. julija 1996 še vedno slovenska rekorderka.

V Erfurtu je bil na startu na 1500 m tudi Žan Rudolf. Slovenski rekorder na 800 m je bil zadolžen za ritem in je predčasno končal, z zelo dobrim časom je zmagal Nemec Robert Farken (3:34,51).