Nori znanstvenik, ki že od leta 1983 ustvarja čudeže

Atletika 6. Nov 20245:00 0 komentarjev
Bob Kersee. FOTO: Profimedia.

Bob Kersee je eden najboljših, če ne najboljši trener v zgodovini atletike. Kdo je ta 71-letni Američan z nevsakdanjimi trenerskimi metodami, ki že več kot štiri desetletja kot po tekočem traku ustvarja olimpijske prvake?

“Iz tebe potegne nemogoče. Izvleče stvari, za katere si nisi mislil, da jih imaš v sebi,” o svojem trenerju pravi ena najboljših atletinj na svetu zadnjih let, Sydney McLaughlin-Levrone, ki je letos na olimpijskih igrah po Tokiu 2021 in svetovnem prvenstvu 2022 v Eugenu še tretjič v nizu na velikem tekmovanju odtekla svetovni rekord in z njega prinesla dve zlati kolajni.

“Nikoli nisem srečala trenerja, kot je on. Prepriča te v to, da narediš vse, kar si želi. Ob njem se počutiš, da ti lahko uspe vse, ob tem pa imaš občutek, da dela v tvoje dobro. Pa čeprav se marsikdaj z njim ne strinjaš,” pa je o slovitem trenerju povedala Athing Mu, ki je pod njegovo taktirko leta 2021 v Tokiu pri vsega 19 letih postala olimpijska prvakinja v teku na 800 metrov in leto pozneje v Eugenu še svetovna prvakinja.

Toda če ste mislili, da sta omenjeni atletinji najpomembnejši športnici, ki ju je spravil na vrh, ste se pošteno ušteli. Še zdaleč ne. Sta le zadnji v nizu atletskih zvezdnic, s katerimi je 71-letni Američan močno vplival na zgodovino atletike.

Verjeli ali ne, Bob Kersee se že od leta 1984 in Los Angelesa z vsakih olimpijskih iger vrača z vsaj eno zlato olimpijsko medaljo, ponavadi pa jih njegove varovanke in tudi varovanci osvojijo še več. Do zdaj so z olimpijskih iger prinesli kar 31 zlatih kolajn. Tistih s svetovnih prvenstev raje nismo niti preštevali …

Na treningu s Sydney McLaughlin-Levrone. FOTO: Profimedia

Od leta 1984 vedno vsaj ena zlata olimpijska medalja

Začelo se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s Florence Griffith Joyner, še vedno aktualno svetovno rekorderko v tekih na 100 in 200 metrov, in sprva njegovo varovanko, potem pa tudi ženo Jackie Joyner-Kersee, ki je bila med letoma 1988 in 1993 trikrat olimpijska in štirikrat svetovna prvakinja v skoku v daljino oziroma sedmeroboju.

Zakon, ki traja že 38 let

Kersee se je z Jackie Joyner spoznal leta 1980, ko je imel 26, ona pa vsega 18 let. V letih za tem sta se zbližala, januarja 1986 pa tudi poročila. Njun zakon traja še danes, torej več kot 38 let …

V devetdesetih letih je štafetno palico prevzela sprinterka Gail Devers, ki je med letoma 1992 in 1999 z olimpijskih in svetovnih prvenstvih s Kerseejem prinesla osem zlatih medalj. Pet v sprintu na 100 metrov brez in z ovirami.

V začetku tega tisočletja je začel sodelovati z Allyson Felix. Ko je ta leta 2022 zaključila kariero, je Američanka, ki je tekla na 200 in 400 metrov, v zgodovino odšla kot rekorderka po številu medalj z največjih tekmovanj. Z olimpijskih iger ima sedem zlatih, tri srebrne in bronasto kolajno, s svetovnih prvenstev pa še precej več. Kar 14 zlatih, tri srebrne in tri bronaste.

Ne samo naštetim. Kersee, ki, zanimivo, povečini trenira ženske, je do uspehov pomagal še mnogim. Ne zgolj atletinjam in atletom. Sodeloval je tudi s tremi člani hiše slavnih ameriškega nogometa Jeromom Bettisom, Tyjem Lawom in Marshallom Faulkom ter dvema legendarnima hokejistoma Brettom Hullom in Grantom Fuhrom. Tudi onadva sta bila po koncu bogatih karier sprejeta v hišo slavnih. Pa tudi z eno najboljših teniških igralk v zgodovini Moniko Seleš. Če naštejemo le tiste najbolj znane …

Z ženo in varovanko Jacky Joyner-Kersee leta 1988. FOTO: Guliverimages

Katere atlete in atletinje (je) trenira(l)?

  • Allyson Felix: 7 zlatih, 3 srebrne in bronasta medalja z OI, 14 zlatih, 3 srebrne in 3 bronaste medalje s SP (200, 400, 4×100 in 4×400 m).
  • Sydney McLaughlin-Levrone: svetovna rekorderka 400 m ovire, 4 zlate medalje z OI, 3 zlate in srebrna medalja s SP (400 in 4×400 m).
  • Gail Devers: 3 zlate medalje z OI, 5 zlatih in 3 srebrne medalje s SP, 3 zlate in srebrna medalja z dvoranskih SP (60, 60 ovire, 100, 100 ovire, 4×100 m).
  • Jackie Joyner-Kersee: 3 zlate, srebrna in 2 bronasti medalji z OI, 4 zlate medalje s SP (sedmeroboj in skok v daljino).
  • Florence Griffith-Joyner: svetovna rekorderka na 100 in 200m, 3 zlate in 2 srebrni medalji z OI, zlata in srebrna medalja s SP (100, 200 in 4×100 m).
  • Valerie Brisco-Hooks: 3 zlate in srebrna medalja z OI, bronasta medalja s SP (200, 400 in 4×400 m).
  • Athing Mu: 2 zlati medalji z OI, zlata in bronasta medalja s SP (800 in 4×400 m).
  • Dawn Harper-Nelson: zlata in srebrna medalja z OI, srebrna in bronasta medalja s SP (100 m ovire).
  • Joana Hayes: zlata medalja z OI (100 m ovire).
  • Kori Carter: zlata medalja s SP (400 m ovire).
  • Keni Harrison: srebra medalja z OI, srebrna in bronasta medalja s SP, zlata medalja z dvoranskih SP (60 in 100 m ovire).
  • Michelle Perry: 2 zlati medalji s SP (100 m ovire).
  • Kerron Clement: 2 zlati in srebrna medalja z OI, 4 zlate in bronasta medalja s SP (400 ovire in 4×400 m).
  • Shawn Crawford: zlata in 2 srebrni medalji z OI, bronasta medalja s SP, zlata in srebrna medalja z dvoranskih SP (60, 200, 4×400 m).
  • Andre Phillips: 1 zlata medalja z OI (400 m ovire).
  • Greg Foster: srebrna medalja z OI, 3 zlate medalje s SP (110 m ovire).

Trener, ki se primerja s kuharji in kemiki

Nori znanstvenik, kot se ga je prijel vzdevek zaradi njegovih inovativnih in nekonvencionalnih metod dela, pravi, da je atletski stadion njegov laboratorij, svoje delo pa primerja s poklicem kuharskih mojstrov in kemikov.

“V roke dobiš različne sestavine, ki jih je treba spraviti v celoto. Prav vsakemu se je treba posvetiti na poseben način. Vsak športnik je edinstven. Za vsakega je treba najti pravo strategijo in se vseskozi prilagajati. Za vsakega je treba najti pravo formulo,” o svojem delu pravi Kersee, ki ga, tako kot vse uspešne ljudi, mnogi kritizirajo.

Veliko veselje z Gail Devers po zmagi na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. FOTO: Guliverimages.

Doziranje nastopov, s katerim gre marsikomu v nos

Številnim gre v nos tudi to, ker njegove atletinje in atleti premalokrat nastopajo. Tekme, na katerih bodo tekli, izbira zelo skrbno in včasih nastope svojih atletov odpove tik pred zdajci. Zgodilo se je že, da jih je s startne liste umikal tudi z mitingov, na katerih je bil član organizacijskega odbora in s tem močno razjezil sodelavce. V času zimske sezone pa tako ali tako skorajda nikoli ne tekmujejo.

“Bistveno je, da so najboljši takrat, ko je to najbolj pomembno. Sploh danes je treba biti pazljiv na vsako malenkost. To je naša metoda dela. Če vam je všeč, super. Če ne, nič narobe. Mnenja drugih me ne zanimajo,” pravi.

“Razmerje med delom in počitkom razume bolje kot katerikoli drugi trener,” ga je glede tega pohvalil član njegove ekipe, fizioterapevt Robert Forster, s katerim sodelujeta že od leta 1983.

FOTO: Guliverimages.

Očitajo mu doping, a “padel” ni še niti en njegov atlet

Zaradi številnih uspehov in svojeglavosti je Kersee pri marsikomu nepriljubljen, zato ne čudi, da so ga mnogi povezovali s spornimi metodami dela in dopingom.

Nekateri so o tem spregovorili tudi javno, a ne glede na vse je njegov dosje čist. Zlorabe dopinga mu nikoli niso dokazali. Na doping testu do zdaj ni padel niti en njegov atlet.

Še največ prahu je dvignil primer Shawna Crawdorda, ki je bil leta 2013 kaznovan zaradi izogibanja doping testom, a se je pozneje izkazalo, da se je leto poprej upokojil, a to pozabil prijaviti na ameriško atletsko zvezo.

Tragedija Flo Jo, ki je pretresla svet

Florence Griffith Joyner je bila ena prvih Kerseejevih zvezdniških varovank, ki je leta 1988 na olimpijskih igrah v Seulu osvojila tri zlate (100, 200, 4×100 metrov) in srebrno medaljo (4×400 metrov). Tistega leta je navdušila tudi s še danes nedosegljivima svetovnima rekordoma 10,49 (100 metrov) in 21,34 (200 metrov).

Florence Griffith Joyner. FOTO: Guliverimages.

Sprinterka, ki se jo je prijel vzdevek Flo Jo, je odličje, in sicer srebrno, prinesla tudi z olimpijskih iger 1984 v Los Angelesu (200 metrov) in dvakrat stala na stopničkah na svetovnem prvenstvu leta 1987 v Rimu. Na 200 metrov je bila druga, z ameriško štafeto 4×100 pa prva.

Leta 1989 je šokirala svetovno javnost in pri vsega 29 letih končala kariero, še precej bolj šokantna pa je bila njena mnogo prezgodnja smrt. Zaradi zadušitve ob epileptičnem napadu je umrla 21. septembra 1998. Stara je bila vsega 38 let.

Trda roka in veliko srce

“Če mi verjameš in boš sledil mojim metodam, potem lahko sodelujeva. Če ni zaupanja, potem pa je bolje, da greš. Le tisti, ki so stoodstotno zraven, bodo uspeli. Drugih ob sebi ne potrebujem. Potem je bolje, da se razidemo,” je Kersee razlagal o svoji trdi roki, zaradi katere so ga nekateri označili tudi za tirana, a ko poslušamo besede, ki jih o njem govorijo njegove varovanke in varovanci, zgodba dobi drugačne obrise.

“Je zelo strog, toda po drugi strani ima tudi veliko srce. Je zelo sočuten človek, ki hitro ugotovi, kdaj potrebuješ pomoč in ti takrat z vsem srcem stoji ob strani. Dogajalo se je, da sem se počutila slabo, a tega nikomur nisem povedala, pa se je prikazal on in bil vseskozi zraven mene. Prišel je na pogreb moje babice, pa čeprav je moral zato prepotovati pol države,” je povedala ena izmed takšnih, serijska olimpijska in svetovna prvakinja Felix.

FOTO: Profimedia.

Sanjal je o ligi NFL in postal legenda atletike

Kerseeja, ki je rojen v Panami in se je v ZDA preselil s 14 leti, ko je umrla njegova mama (očeta, ameriškega marinca, nikoli ni spoznal), je v New Yorku vzgajala babica. Od tod tudi njegova ljubezen do tamkajšnje bejzbol ekipe New York Yankees. Zanimivo pa je, da je kot otrok sanjal, da bo postal prvi temnopolti trener v najboljši ligi ameriškega nogometa na svetu, NFL.

Toda po študiju v Los Angelesu, kjer je magistriral iz fiziologije, ga je pot popeljala na atletske steze. Sprva je bil pomočnik na sloviti Univerzi Kalifornija (UCLA), potem pa postal glavni trener tamkajšnje atletske ekipe in začel nizati uspehe. Vmes je nekaj časa opravljal dve službi in bil čuvaj v enem od losangeleških zaporov.

“Jasno je, da se iz zapora ne moreš vrniti kot mati Tereza,” je med vrsticami pojasnil nekatere metode svojega dela Kersee, čigar trenerski vzpon se je začel leta 1983, ko je njegov takratni varovanec Greg Foster v Helsinkih postal svetovni prvak v sprintu na 110 metrov z ovirami.

Med tekmami ga nikoli ni na stadionu

Njegov način dela je v nekaterih pogledih tudi bizaren. Ena od zapovedi, ki se jih drži že več kot 30 let, je, da svojih atletinj in atletov nikoli ne spremlja s tribun stadionov, na katerih ti osvajajo naslove in medalje.

“Ko stopijo na stezo, je moje delo že opravljeno. Takrat se tiho izmuznem s stadiona,” pove Kersee.

Kako je pospremil zadnji velik podvig ene od svojih varovank, olimpijski naslov in svetovni rekord McLaughlin-Levrone? Na zadnjem sedežu taksija, med vožnjo po pariških ulicah …

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!