O drugem rekordu Matica Osovnikarja (še) noče govoriti

Anej Prapotnik Čurin po zmagi in rekordu mitinga v Mariboru. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Anej Čurin Prapotnik je v sredo v Mariboru popravil rekord mitinga Matica Osovnikarja v teku na 100 metrov. Je naslednji cilj državni rekord legendarnega Škofjeločana? Z najhitrejšim Slovencem smo se pogovarjali tudi o evropskem prvenstvu v Rimu in zapletu, ki se je tam zgodil.

“Končno se mi je sestavilo z rezultatom, z vetrom. V Mariboru so ponavadi vedno dobri pogoji,” je po rezultatu 10,24, s katerim je krepko popravil rekord mitinga Matica Osovnikarja iz daljnega leta 2011 (10,40), povedal Anej Čurin Prapotnik, ki je na mariborskem stadionu Poljane še hitreje tekel v začetku maja, v prvem nastopu v poletni sezoni, ko je na semaforju pisalo 10,16, toda takrat ob premočni pomoči vetra (tri metre na sekundo). V sredo je pihalo v mejah dovoljenega (+1,4 m/s).

“Občutek je soliden, imam pa še vedno veliko možnosti za napredek,” je o tokratnem mariborskem teku, s katerim je za tri stotinke popravil svoj lanskoletni osebni rekord, še povedal 21-letni slovenski sprinter.

Med rekordnim tekom v Mariboru. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Pet tekem, pet zmag. Kaj pa državni rekord?

Glede na to, da je njegov rekord mariborskega mitinga že popravil, nas je zanimalo, ali lahko že letos napade tudi državni rekord še vedno najhitrejšega Slovenca v zgodovini iz leta 2007, ko je finalist svetovnega prvenstva in bronasti z evropskega prvenstva na prostem tekel 10,13?

“Ne bom rekel, kakšen rezultat imam v nogah. Upam pa, da grem lahko še nižje od tega rezultata, ki sem ga tekel zdaj. Ničesar ne bom obljubljal, bi se pa morda ob dobrih pogojih dalo teči tudi pod 10,20,” je žogico umiril Čurin Prapotnik, ki je kot eden redkih najboljših slovenskih atletov tekel na prav vseh petih mitingih letošnje Mednarodne atletske lige Telekom Slovenije in na vseh petih tudi zmagal.

“Na vsaki tekmi dam vse od sebe in želim doseči najboljši rezultat. Na večini tekem nisem imel sreče s pogoji, ampak to ne sme biti izgovor. Želim si izboljšati rezultate. Na zadnjem mitingu v Novem mestu pogoji niso bili najboljši. Ni bilo toplo, veter je pihal v prsi. Ko imaš neugoden veter, je težko teči boljše rezultate,” je še povedal trenutno najhitrejši Slovenec, od katerega prihodnji konec tedna novo zmago pričakujemo tudi na državnem prvenstvu v Celju. Še pred tem bo nastopil tudi na mitingu v Švici.

Pariz je daleč

Čurin Prapotnik je letos debitiral na velikih članskih tekmovanjih. Pozimi je tekel na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu, pred dvema tednoma pa na evropskem prvenstvu na prostem. Sanja, da bo že letos debitiral tudi na olimpijskih igrah?

“Olimpijske igre so trenutno daleč. Če bi tekel pod 10,20, bi mogoče še šlo, sicer pa težko,” je povedal o pariških sanjah, potem pa smo presedlali na Rim.

Na evropskem prvenstvu se je po 10,34 v kvalifikacijah z rezultatom 10,44 ustavil v polfinalu. Čeprav je izpolnil cilj, ni zadovoljen.

Pojasnil je tudi zaplet v Rimu

“Razočaran sem nad sabo, saj nisem pokazal vsega, kar znam. Tudi pri štafeti sem pobegnil in rezultat je splaval po vodi. Rim je bilo manjše razočaranje, ampak hkrati tudi dobra izkušnja. Vem, na čem moram delati,” je odgovoril Ptujčan, ki smo ga za konec povprašali še o zapletu, ki se je v Italiji zgodil po neuspešnem nastopu štafete 4 x 100 metrov. Po napaki v zadnji predaji, v kateri je sodeloval, je Slovenija ostala brez rezultata, sam pa po tekmi ni želel dajati izjav.

V slovenski štafeti 4 x 100 metrov. FOTO: Aleš Fevžer.

“Bil sem zelo razočaran. Zafrknil sem še tri druge fante, s katerimi se zelo dobro razumem. Želeli smo si dober rezultat. Novinarji bi lahko za komentar povprašali kogarkoli razen mene, vi pa ste to obrnili na najslabši možen način …,” je povedal in nam očital kritične besede, ki smo jih po omenjenem spodrsljaju zapisali v Rimu.

Naj še enkrat poudarimo – brez kakršnegakoli pompa smo le opomnili, da s(m)o novinarji vez med športniki in javnostjo, ki jo je treba spoštovati tudi takrat, ko ne gre. Kot najhitrejšega Slovenca, ki je za nameček naredil napako, s(m)o za rokav seveda želeli pocukati njega. Takrat je pač – verjamemo, da v afektu in ne nalašč – naredil napako. Delamo jih vsi. Morda kakšno najdete tudi v tem članku …