Kako dober je rezultat Kristjana Čeha, ki ga je slovenski rekorder dosegel letos, ko je disk vrgel 71,27 metra daleč? Kaj ta dosežek v svetovnem merilu pomeni in s kakšnimi obeti se 23-letni slovenski atlet podaja na svetovno prvenstvo, ki bo od 15. do 24. julija v Eugenu v ZDA?

Slovenija odločno po prvo medaljo po enajstih letih čakanja

Atletika

5. Jul 2022 0

Atletika

5. Jul 2022 0

Kristjan Čeh je zagotovo največji up za prihodnost slovenske atletike. Morda tudi največji vseh časov.

Če se tik pred lanskoletnimi olimpijskimi igrami ne bi razšel s trenerjem Gorazdom Rajherjem in s sporom, ki je polnil tudi širši slovenski javni prostor, izgubil fokus pred nastopom na največjem športnem tekmovanju, bi prvo medaljo z največjih članskih atletskih tekmovanj domov verjetno prinesel že iz Tokia, kjer je, mimogrede, nastopal brez trenerja.

Čeprav je peto mesto, ki ga je dosegel na Japonskem, sijajen rezultat, je verjetno tudi sam pričakoval kaj več. Po razhodu s prejšnjim trenerjem je našel novega in z Estoncem Gerdom Kanterjem, enim najboljših metalcev kladiva v zgodovini, hitro našel pravo pot.

Kristjan Čeh bo gost tokratnega intervjuja tedna, ki si ga boste lahko na Sportklubovih spletnih straneh prebrali v nedeljo zjutraj.

Letos je praktično nepremagljiv, štirikrat je zmagal na diamantni ligi

V tej sezoni je maja na mitingu diamantne lige v Birminghamu zmagal s fantastičnim rezultatom 71,27 metra. To je bil takrat najboljši dosežek sezone na svetu, potem je Ptujčanu primat vzel olimpijski in svetovni prvak Daniel Stahl, ki je na mitingu v Uppsali disk vrgel še 20 centimetrov dlje.

Šved je ob Čehu tudi prvi favorit za naslov v Eugenu, kjer metalce diska kvalifikacije čakajo 17. julija, v noči z nedelje na ponedeljek po srednjeevropskem času, finale pa v noči s torka na sredo dva dni pozneje. Bomo takrat Slovenci dočakali prvo medaljo s svetovnih prvenstev na prostem po letu 2011? Morali bi jo.

Čeh je letos namreč dokazal, da je najboljši, ko je to najpomembnejše. Nastopil je na 12 tekmah, zmagal ni le na eni, blestel pa na štirih največjih mitingih. Tistih diamantne lige. Na vseh štirih je seveda zmagal.

Najprej v Birminghamu z državnim rekordom, potem še v Rabatu (69,68), Rimu (70,72) in ob zadnjem nastopu pred odhodom na svetovno prvenstvo v Stockholmu prejšnji teden, ko je še tretjič letos presegel mejo 70 metrov.

Zlat bi bil v vseh 70 finalih največjih tekmovanj

Koliko pomeni rezultat 71,27, pove podatek, da bi bil Čeh s tem rezultatom zlat v vseh dozdajšnjih 29 finalih olimpijskih iger, na katerih je met diska prisoten od prvih iger daljnega leta 1896 v Atenah. Prvak bi bil s tako dolgim metom tudi v vseh finalih dozdajšnjih svetovnih prvenstev, do letošnjega jih je bilo 17, in tudi vseh 24 evropskih prvenstev.

Stahl je ob zmagi na olimpijskih igrah lani disk vrgel 68,90 metra daleč. Na zadnjem svetovnem prvenstvu, leta 2019 v Dohi, je bil švedski orjak in Čehov prijatelj z zlat z rezultatom 67,59.

Zadnji evropski prvak iz leta 2018 v Berlinu je bil Litvanec Andrius Gudžius, v finalu je zmagal z rezultatom 68,46 metra.

Primož Kozmus je končal kot 25., on je že zdaj 10.

Čehov rezultat sijajno kotira tudi na večni lestvici najboljših rezultatov v zgodovini meta diska. Primož Kozmus, z naskokom najboljši slovenski atlet vseh časov po številu medalj z velikih tekmovanj, ki je v metu kladiva osvojil zlato in srebro na olimpijskih igrah, na svetovnih prvenstvih pa bil zlat, srebrn in bronast, je na tej lestvici v disciplini, ki je precej mlajša od meta diska, prišel do 25. mesta.

Čeh je že zdaj na desetem mestu, pa čeprav je letos dopolnil komaj 23 let, v metih pa atleti vrhunec povečini dosežejo v poznejših letih.

To nakazuje tudi podatek, da se je na lestvico najboljših vseh časov slovenski reprezentant prebil kot najmlajši.

Najprej medalja, potem napad na svetovni rekord?

Sezona 2022 utegne biti za Čeha prelomna in tista, v kateri bo začel posegati po medaljah z največjih članskih tekmovanj. Z evropskega prvenstva do 23 let zlato v žepu že ima.

Na članskih velikih tekmovanjih je do zdaj nastopil dvakrat. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Dohi je kot golobradi mladenič z metom, krajšim od 60 metrov (59,55), obstal v kvalifikacijah. V Tokiu je z metom 66,62 metra pristal na petem mestu.

Čeprav medalje glasno ne napoveduje, je jasno, da jo bo na letošnjem svetovnem prvenstvu na ameriških tleh naskakoval. Ne samo, da je v samem svetovnem vrhu trenutno, že zdaj je vsaj glede na osebni rekord med najboljšimi v zgodovini. V prihodnosti lahko meri tudi na svetovni rekord.

Toda, počasi. Najprej medalja z velikih tekmovanj (ne pozabimo, da je avgusta na sporedu še evropsko prvenstvo v Münchnu), potem izboljšanje osebnega rekorda trenerja Kanterja (73,38), ki je na lestvici najboljših na tretjem mestu, in potem še naskok na prvouvrščenega, Zahodnega Nemca Jürgena Schulta (74,08), ki traja več kot 36 let? Zakaj pa ne.