Anita Horvat je na svetovnem atletskem prvenstvu v Budimpešti upala na medaljo v teku na 800 metrov, a razočarala in obstala v polfinalu. "Razočaranje je veliko, kaj več pa težko povem," je povedala slovenska reprezentantka, ki je na koncu zasedla 16. mesto na svetu.
“Pričakovala sem napredovanje v finale. Tudi taktika je bila taka, da bi mi – če se mi v zadnjih stotih metrih ne bi zgodilo to, kar se mi je – verjetno uspelo. Na koncu me niso ubogale noge. Finiša nikakor nisem mogla speljati, čeprav sem milijonkrat skušala zavrteti noge, ampak ni šlo,” je povedala Anita Horvat, ki je bila na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Eugenu v ZDA sedma, letos pa – potem ko je že na začetku sezone tekla nov osebni rekord 1:58,73 – napovedala lov na medaljo. Na koncu se je izkazalo, da je za pričakovanji krepko zaostala.
Tekla je v skupini skupaj z eno favoritinj tekmovanja Britanka Kelly Hodgkinson, ji dobro sledila vse do zadnjih stotih metrov, v katere so tekmovalke prišle v dokaj izenačenem položaju, toda na koncu se ni izšlo. Zmanjkalo je moči. V cilj je prišla kot sedma v svoji skupini ob rezultatu 2:00,54.
Če bi rekla, da zna teči na 800 metrov, bi se zlagala
“To je veliko razočaranje. Kaj več pa težko povem,” je dejala najprej in razložila, zakaj je večji del polfinala tekla na zunanjem delu steze.
“To je bilo namenoma, saj nisem želela, da me tekmice zaprejo na prvi progi. Taktika je bila okej. Malo panike je bilo, ko je potegnila Noelie Yarigo, ampak pred zadnjimi stotimi metri sem spet bila tam, kjer sem si želela biti. Takrat bi morala do izraza priti moja hitrost, ampak ni šlo,” je dejala in komentirala tudi to, da za finale ni bilo treba teči pretirano dobrega časa.
Če bi tekla pod 1:59, bi se lahko tja uvrstila tudi po času, kamor sta se naknadno uvrstili še dve tekmovalki iz treh polfinalnih skupin (prvouvrščeni iz vsake sta napredovali avtomatično).
“Res je, za finale ni bilo treba teči prehitro, ampak na rezultate se na tem prvenstvu nisem ozirala. Bolj pomembno je bilo, da bi se uvrstila čim višje,” je dejala slovenska rekorderka v teku na 400 metrov, ki je na enkrat daljšo razdaljo presedlala pred kratkim.
“Manjka mi izkušenj. Če bi zdaj rekla, da znam teči na 800 metrov, bi se zlagala. Manjka mi taktičnih izkušenj, mogoče tudi malce poguma,’’ je priznala srebrna z letošnjega dvoranskega evropskega prvenstva in zanikala, da naj bi slabo tempirala formo.
“Ne. To ni res. Mislim, da je bilo na treningih vse okej. Ni poanta v tem, da bi rezultati padali, ampak so bile tekme takšne, kot so bile. Ne moreš na vsaki tekmi teči stoodstotno. Pri teku na 800 metrov odloča več faktorjev. Taktika, zapiranja, spotikanja …,” je dejala.
Osebni rekord za tolažbo pred koncem sezone?
“To, da se nisem uvrstila v finale, je udarec, ampak ko se bodo čustva malce umirila, bom verjetno lahko ugotovila, da je bila to neka šola. Nekaj, iz česar se bom naučila kaj novega. Zdaj pa so čustva premočna, da bi razmišljala o tem,” je še povedala Horvat, ki je prepričana, da ima v nogah rezultat 1:57.
Morda to dokaže do konca sezone, ko jo čaka še nekaj nastopov. Septembra bo zagotovo tekla na močem mitingu v Zagrebu, mogoče pa o tekla tudi na slovitem mitingu v Zürichu in na finalu diamantne lige v Eugenu.
“Super bi bilo, če bi do konca sezone tekla osebni rekord. Bomo videli, kako bo, ko se čustva umirijo,” je s sklonjeno glavo še dejala za konec ena zvezdnic slovenske atletike, ki je bila ob prihodu pred novinarje vidno razočaranje.
Prav je, da je bilo tako. To pomeni, da je z medaljo mislila resno. Priložnosti za skok na stopničke pa bo še veliko. Stara je šele 26 let. Že naslednje leto, ko jo čakajo olimpijske igre in evropsko prvenstvo, je pred njo sezona, v kateri izzivov res ne bo manjkalo …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje