Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Matic Ian Guček je nase močno opozoril že lani s sijajnim državnim rekordom v teku na 400 metrov z ovirami, ki ga je dosegel, star komaj 18 let. Na svetovnem prvenstvu v Budimpešti je ob debiju na velikih članskih tekmovanjih naredil nov korak naprej in dokazal, da je iz pravega testa.
Matic Ian Guček je lani 400 metrov z ovirami pretekel v času 48,91 in za dve desetinki popravil rekord legendarnega Roka Kopitarja, ki je zdržal kar 42 let. Novopečeni slovenski rekorder je lani nase opozoril tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu, na katerem je postal podprvak. Letos se 19-letniku na evropskem prvenstvu do 23 let ni izšlo, končal je na četrtem mestu, zaradi česar je bil razočaran, a se je simpatičnemu Celjanu nasmeh na obraz narisal v Budimpešti, kjer je prvič nastopil na velikem članskem tekmovanju in opozoril nase.
S časom 49,40, ki ga je dosegel v prvi od petih kvalifikacijskih skupin, je poskrbel za svoj najboljši izid sezone in drugega v karieri, še ne d20-letni pa se je skorajda uvrstil v polfinale tekmovanja, na katerem se meri z najboljšimi atleti na svetu. Dijak prvega letnika ekonomske šole v Celju, ki je varovanec legendarnega Mira Kocuvana starejšega, je bil po krstu na svetovnih prvenstvih zadovoljen. V Budimpešti je dokazal, da je nebrušen talent, od katerega si slovenska atletika v prihodnosti obeta veliko. Tudi medalje z velikih tekmovanj?
“Zakaj pa ne? To so sanje vsakega atleta, seveda tudi mene,” je z nalezljivim smehom po nastopu povedal mladi atlet, ki je na tartanske steze zašel že na začetku osnovne šole in dal hitro vedeti, da je velik talent.
“V družini ni nihče atlet, a so me starši vpisali v atletiko, saj so vedeli, da je bolje, če se ukvarjam s športom. Seveda si želim, da bi nekoč živel od atletike. To so sanje vsakega atleta, ki začne nastopati na večjih mladinskih tekmovanjih. Glede na to, da mi je pri 19 letih uspelo nastopiti na svetovnem prvenstvu, lahko rečem, da sem na dobri poti do uresničitve sanj,” je povedal mladenič.
Navdušen je bil tudi nad izjemnim odzivom občinstva, ki ga v dopoldanskem delu tekmovanj ni pričakoval. Toliko bolj vesel je bil zaradi tega, ker so ga na tribunah spremljali družina in prijatelji. “Zdaj jih grem pozdraviti, saj še sploh nisem imel časa, da bi se videli,” je dodal s širokim nasmehom in odšel.
Kaj vse je še povedal najmlajši član slovenske reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki se je kljub mladosti izkazal za gostobesednega, dobrega in zelo sproščenega sogovornika, pa si preberite v nadaljevanju. In bodite prepričani, da boste zanj v prihodnosti skorajda zagotovo še slišali …
Na žalost se s polfinalom ni izšlo, a razočarali s svojim najboljšim izidom sezone zagotovo niste?
Ne, z nastopom sem res zadovoljen. To je drugi najboljši čas v moji karieri. Škoda, da sem zadel osmo oviro, to me je malce vrglo iz ritma, ampak sem na koncu dosegel zelo dober čas. Za mano je zelo dobra tekma. Vzdušje, gledalci … Nisem si mislil, da jih bo toliko prišlo že na dopoldanski del tekmovanj. Super je bilo.
To je vaš prvi nastop na članskih velikih tekmovanjih. Kaj ste od njega odnesli?
Kar veliko. Nenazadnje sem danes tekel v skupini z legendo tega športa, s svetovnim prvakom Alisonom dos Santosom iz Braziliji. Na lastni koži sem občutil, kako z lahkoto teče čez ovire. Jasno mi je, da me čaka še kar nekaj treningov, če želim biti vsaj približno na njegovi ravni.
Sta spregovorila kakšno besedo?
Ne, na žalost ne. Moral sem v sobo, v kateri sem čakal na rezultate preostalih skupin, on pa je šel v mešano cono, na intervjuje. Če bi imel možnost, bi ga zagotovo ogovoril. Takšne legende ne srečaš vsak dan.
Brazilec, ki je lani postal svetovni prvak, je znan po zelo dolgih korakih, med ovirami naredi zelo malo korakov. Lahko nekoč tečete kot on?
Težko bo, saj sva povsem drugačne konstitucije. Vsi tekači se razlikujemo, vsakemu odgovarjajo drugačni koraki. Z njim se v tem pogledu ne morem primerjati. On med ovirami naredi 12, 13 korakov. V višino meri dva metra. Jaz takšnih korakov nikoli ne bom imel. Moram najti ritem, ki mi najbolj leži.
Na kakšen ritem ciljate?
Pri korakih imam morda največ rezerv. Zdaj do sedme ovire naredim 14 korakov. Morda naslednje leto poskusim s korakom manj. Da bom tekel bolj sproščeno, z daljšimi koraki. Na tak način bi prihranil veliko energije.
Kdo je vaš vzornik?
Norvežan Karsten Warholm, ki je svetovni rekorder, olimpijski in svetovni prvak. Z njim sem govoril lani. Celo dal mi je svojo štartno številko. Lepa izkušnja.
Kaj dober tekač na 400 metrov z ovirami sploh potrebuje?
Vzdržljivost, hitrost, tudi močan mora biti. Pa seveda tudi tehniko. Manjka mi še nekaj let treningov in tudi izkušenj z največjih tekmovanj. Ampak … Sem še mlad. Mislim, da imam še dovolj časa, da vse to pridobim.
Po treh kvalifikacijskih skupinah se je zdelo, da vam lahko uspe podvig – uvrstitev v polfinale. Ste bili pred zadnjima skupinama zelo živčni?
Niti ne. Tega, da bi se uvrstil v polfinale, nisem pričakoval. Vedel sem, da bo za polfinale verjetno premalo. Pričakoval sem, da bo treba teči okoli 49,0, tako je na koncu tudi bilo. Zato nisem bil preveč živčen. Vedel sem, da sem dobro opravil s svojo nalogo. Najbolje, kot sem lahko. Nič si ne morem očitati.
Kaj pa večer pred nastopom, je bilo težko zaspati?
Ne, nisem bil živčen. Predvsem sem bil poln pričakovanj. Sproščen sem bil, prišel sem se učiti.
Morda kak zanimiv ritual, ki ga imate pred nastopom?
Ne. Še najraje poslušam glasbo in počivam.
Pa vseeno. Člansko svetovno prvenstvo je verjetno nekaj povsem drugega od mladinskih tekmovanj?
Seveda, tudi v precej drugačni vlogi sem tokrat bil. Motivacija je drugačna. Tam sem se potegoval za medalje, tukaj pa za polfinale. Predvsem sem si želel čim boljšega rezultata, ampak seveda sem se moral zelo potruditi.
Verjamete, da boste nekoč po najvišjih mesti na velikih tekmovanjih posegali tudi sami?
Seveda. Za to tudi treniram. Motivacija bo zdaj, ko sem bil zraven, še toliko večja. Vem, da spadam sem. Zdaj bom še bolj zavzeto treniral, da se uvrstim na velika tekmovanja.
In? Kdaj bi se to lahko zgodilo?
Za zdaj sem s potekom kariere zelo zadovoljen. V tej sezoni mi gre zelo dobro, precej bolje kot lani. Res je, da sem lani tekel pod 49 sekundami, a na preostalih tekmah sem tekel malce pod 50 sekundami. Letos je povprečje nekje okoli 49,5. Boljši sem, to je najbolj pomembno. Res hitri teki bodo pa že prišli.
Koliko časa ste izgubili na osmi oviri?
Ne vem, težko ocenim, ampak nekaj časa sem zagotovo izgubil. Ampak to ni izgovor, Kitajec pred mano je bil boljši. Ne smem iskati izgovorov. Zadovoljen sem s tem, kar sem pokazal.
Ste pa letos razočaranje že doživeli. Na evropskem prvenstvu do 23 let ste bili velik favorit za medaljo, a ste ostali brez nje. Končali ste na četrtem mestu.
Res je, po tem finalu sem bil zelo razočaran. Predvsem zato, ker sem ciljal na medaljo. Na prvenstvo sem prišel z drugim najboljšim rezultatom, dobro sem bil pripravljen. V kvalifikacijah in v polfinalu sem nastopil odlično, napredoval sem z lahkoto, potem pa se je žal razpletlo tako, kot se je. V finalu je pihal močan veter, kar mi ne ustreza, trije so bili pač hitrejši od mene. Ampak tako pač je. S tem se moram sprijazniti. To je bila nova izkušnja. Enkrat moraš biti tudi četrti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!