Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Tina Šutej in Anita Horvat, ki sta na dvoranskem evropskem prvenstvu v Istanbulu poskrbeli za velik uspeh, sta prispeli domov in ponosno pokazali srebrni medalji, s katerima sta slovenski atletiki napovedali lepše dneve.
“Odkar sem prišel, se mi vseskozi le smeji,” je na novinarski konferenci po vrnitvi uspešne slovenske atletske ekspedicije iz Turčije uvodoma povedal Primož Feguš, ki je konec lanskega leta postal predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) in bo v naslednjih letih slovenski atletiki, nekoč enemu gonilnih športov pri nas, skušal vrniti star sijaj.
Zaslug za uspeh v Istanbulu si seveda ne lasti, a lahko že zdaj zadovoljno ugotovi, da je pred slovensko atletiko lepa prihodnost. Že na prvem velikem tekmovanju v novi vlogi je Slovenija osvojila dve medalji, kar ji je do zdaj na dvoranskih evropskih prvenstvih uspelo le enkrat. Leta 2009, ko sta bili v Torinu srebrni Sonja Roman v teku na 1500 metrov in v troskoku Marija Šestak, ki je bila zraven tudi tokrat. V novi vlogi, kot vodja reprezentance.
“Slovenska reprezentanca je povsem upravičila pričakovanja oziroma jih celo presegla. Ob dveh medaljah še dva finala. Več si skorajda ne bi mogli zaželeti,” je povedala nekdanja atletinja, ki je bila vrsto let v svetovnem vrhu ženskega troskoka. Potem je besedo predala glavnim akterkam istanbulskega atletskega podviga.
Veselje in sreča, čeprav sprva ni bilo povsem tako
“Najprej sem bila jezna, ker nisem osvojila zlata, potem razočarana, kak dan pozneje pa vesela. Zagotovo sem ponosna, da sem osvojila to medaljo, ampak veselje in ponos sta bila nekako skrita pod jezo in razočaranjem. To je zdaj izpuhtelo. Zelo sem srečna, da mi je spet uspelo osvojiti medaljo na velikem tekmovanju,” je dejala Tina Šutej, ki je bila povsem blizu naslovu evropske prvakinje v skoku s palico, a se morala na koncu še drugič v nizu na dvoranskih evropskih prvenstvih sprijazniti s srebrom.
“Zelo sem vesela, da imam končno svojo prvo člansko medaljo. Občutki so super. Presrečna sem, da jo imam. Tekma je bila zelo težka, ampak držala sem drugo mesto od začetka do konca, tako da taktično sem tekmo dobro speljala,” pa je bila zelo nasmejana Anita Horvat, ki je Sloveniji prinesla tretjo kolajno v disciplini teka na 800 metrov po dveh, ki jih je v letih 2002 (zlato) in 2007 (bron) pritekla legendarna Jolanda Čeplak.
Poleg medalj še nekaj odličnih uvrstitev
Z rezultati sta bila seveda zadovoljna tudi direktor AZS Nejc Jeraša, ki je pohvalil dober ekipni duh v slovenski reprezentanci, in vodja stroke na krovni slovenski atletski organizaciji Albert Šoba, ki je pred odhodom v Turčijo pravilno napovedal dve medalji in štiri finalne uvrstitve. “Ni manjkalo veliko, pa bi lahko bilo celo bolje,” je povedal človek, ki ga pomnimo tudi kot trenerja najhitrejšega Slovenca Matica Osovnikarja.
Finalni uvrstitvi sta Sloveniji prinesli še zaradi bolezni tokrat odsotna Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je bila osma v teku na 3000 metrov, in Neja Filipič, ki je bila peta v troskoku.
“V Istanbulu sem pokazala maksimum glede na pretekle rezultate sezone. Uspela mi je najprej uvrstitev v finale, kar je bila najtežja stvar. Ko sem enkrat imela možnost nastopa v finalu, mi je uspel super prvi skok, tak, kot sem si ga vedno želela,” je povedala vedno nasmejana atletinja, ki je prišla do najvišje uvrstitve na velikih tekmovanjih do zdaj.
Na sprejemu, ki so ga pripravili na sedežu AZS, je bila od 12 atletov in atletinj, ki so nastopali v Istanbulu, prisotna še Lia Apostolovski.
“Hvaležna sem za novo izkušnjo. Na evropskem prvenstvu sem bila dobro pripravljena, tehnično so bili skoki dobri, ampak tokrat se mi žal ni izšlo. To mi je dodatna motivacija za naprej,” je dejala 22-letna atletinja, ki je bila 13. v skoku v višino.
Budimpešte se že lahko veselimo
Zdaj najboljše slovenske atletinje in atlete čaka nekaj dni počitka, potem pa že priprava na drugi, poletni del sezone, ki prinaša številne izzive. Največjega zagotovo konec avgusta, ko nas v Budimpešti čaka svetovno prvenstvo na prostem.
Na Madžarskem si lahko slovenska atletika, okrepljena s svetovnim prvakom v metu diska Kristjanom Čehom, ki v dvorani seveda ne nastopa, obeta zelo veliko. Če se po jutru dan pozna …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje