Danes se v Limi začenja mladinsko svetovno atletsko prvenstvo (do 20 let), na katerem bo nastopila tudi številčna slovenska reprezentanca. Slovenija je do zdaj s tega tekmovanja prinesla pet medalj. Preverili smo, kdo jih je osvojil in kakšne so bile potem njihove kariere.

Jubilejno 20. atletsko mladinsko svetovno prvenstvo bo od danes do sobote potekalo na stadionu Atletico de la Videna v perujski prestolnici Limi, kjer bomo videli kar 1720 atletov iz 134 držav. Tudi iz Slovenije, ki je v Peru poslala 16-člansko reprezentanco.

Če se ne bo zgodilo kaj presenetljivega, bomo Slovenci ta teden dočakali še šesto medaljo z mladinskih svetovnih prvenstev, na katerih je prvič nase opozorila že serija poznejših velikih imen svetovne atletike.

Srednješolec iz Kranja, ki je z enim metom osupnil atletski svet

Atletika

4. Jul 2024 2

Atletika

4. Jul 2024 2

Ne nazadnje bo tudi letos zraven kar nekaj atletov in atletinj, ki smo jih videli tudi že na največjih članskih tekmovanjih vključno z letošnjimi olimpijskimi igrami.

Velik favorit iz slovenskih vrst ne samo za medaljo, ampak kar za zlato je senzacionalni Tom Teršek, ki ima – čeprav je mlajši od večine konkurence – trenutno daleč najboljši izid sezone v metu kopja med mladinci do 20 let. Letos ga je vrgel 80,87 metra daleč in je za več kot štiri metre boljši od drugega najboljšega v svetovni konkurenci.

Komu se bo 17-letnik iz Kranja, če bo v Peruju izpolnil cilj, pridružil? Kdo so atleti in atletinje, ki so poskrbeli za dozdajšnjih pet slovenskih medalj z mladinskih svetovnih prvenstev? Začnimo po vrsti …

1994, Gregor Cankar: zlato v skoku v daljino

Prvo medaljo s svetovnih mladinskih prvenstev je Sloveniji kot samostojni državi (malo pred slovensko samostojnostjo, leta 1990, je bila, a takrat še v dresu Jugoslavije, srebrna Marjana Lužar v teku na 400 metrov z ovirami) prinesel najboljši skakalec v zgodovini slovenske atletike Gregor Cankar.

Celjan je v Lizboni na peti izvedbi tekmovanja daljnega leta 1994 v daljino skočil 804 centimetre in postal mladinski svetovni prvak. To je tudi edina zlata medalja, ki jo Slovenija z mladinskih svetovnih prvenstev ima.

“Slovenci zagotovo nismo športna nacija, saj športa ne razumemo”

Atletika

25. Avg 2024 12

Atletika

25. Avg 2024 12

Cankarjeva kariera je bila precej veličastna, čeprav bi bila lahko tudi veliko boljša, kot je v nedavnem velikem intervjuju za Sportklub povedal njegov tedanji trener Srdjan Djordjević. Cankar je Sloveniji potem prinesel tudi prvo medaljo s članskih svetovnih prvenstev, ko je bil leta 1999 v Sevilli tretji in bil istega leta izbran tudi za najboljšega slovenskega športnika leta.

Slovenski rekorder v skoku v daljino (840 centimetrov iz leta 1997) je bil trikratni udeleženec olimpijskih iger (leta 1996 je z 21 leti v Atlanti zasedel peto mesto), štirikrat je nastopil na svetovnih, trikrat na evropskih prvenstvih (leta 1998 je bil šesti) in zbral še kup nastopov na dvoranskih velikih tekmovanjih. Leta 1996 je bil četrti na dvoranskem evropskem prvenstvu, leta 2000 je bil na istem tekmovanju mesto nižje, leta 1999 pa je bil četrti na dvoranskem svetovnem prvenstvu.

2006, Tina Šutej: srebro v skoku s palico

Slovenska rekorderka v skoku s palico (482 centimetrov) je stara 35 let in še vedno skače, nase pa je prvič opozorila leta 2006, ko je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Pekingu z mladinskim državnim rekordom, ki stoji še danes (425 centimetrov), postala mladinska svetovna podprvakinja.

Kariera Tine Šutej je potem nekaj časa stagnirala, a v poznih letih poskočila v višave, tako da lahko danes ponosno ugotovi, da spada med najuspešnejše v zgodovini slovenske atletike. Osvojila je že štiri medalje z največjih tekmovanj – v letih 2021 in 2023 je bila srebrna na dvoranskih evropskih prvenstvih, leta 2022 pa je bila bronasta na dvoranskem svetovnem prvenstvu kot tudi na evropskem prvenstvu na prostem.

Pohvali se lahko s štirimi nastopi in kar tremi finali olimpijskih iger, kar šestimi udeležbami in treh finalnih nastopih na svetovnih prvenstvih, na katerem je lani v Budimpešti dosegla enega vrhuncev kariere. Pristala je na četrtem mestu in le za las zgrešila medaljo. Imela je isti rezultat kot tretjeuvrščena. Ob koncu leta je bila zaradi tega v izboru za slovensko športnico leta razvrščena na visoko četrto mesto. Še štirikrat je bila finalistka evropskih prvenstev na prostem, petkrat pa ji je to na velikih tekmovanjih uspelo v dvorani.

Sicer z nekajletno “zamudo”, a Šutej je pozneje nedvomno potrdila potencial, ki ga je pred 18 leti pokazala na Kitajskem.

2010, Barbara Špiler: srebro v metu kladiva

Zdaj že nekdanja slovenska metalka kladiva Barbara Špiler, za katero smo upali, da bo ženska različica Primoža Kozmusa, je v mladinskih letih navduševala.

Leta 2010 je v Montconu v Kanadi postala mladinska svetovna podprvakinja, kladivo je zalučala 65,28 metra daleč. Leto za tem je postala tudi mladinska evropska prvakinja in evropska podprvakinja v kategoriji do 23 let, pohvali pa se lahko tudi z naslovom svetovne prvakinje v kategoriji mladink do 18 let, v kateri je bila enkrat tudi bronasta. Skratka, v mladinskih letih je osvojila vse in še več.

Še vedno aktualen absolutni državni rekord 71,25 metra je prav tako vrgla kot zelo mlada. Leta 2011, ko je bila stara vsega 19 let, in že naslednje leto dočakala debi na članskih velikih tekmovanjih. Najprej na evropskem prvenstvu, potem še na olimpijskih igrah v Londonu. Na obeh je obstala v predtekmovanju, podobno pa je bilo tudi na preostalih velikih tekmovanjih, na katerih je metala – svetovnih prvenstvih 2013 in 2019 ter evropskih prvenstvih 2014 in 2016.

Danes je stara 32 let in kladiva že nekaj časa ne meče. Njen zadnji rezultat – 61,70 metra – seže v leto 2021, čez 70 metrov pa je kladivo nazadnje vrgla leta 2018.

2014, Matija Muhar: srebro v metu kopja

Pred Tomom Terškom smo Slovenci že imeli enega super nadarjenega metalca kopja, in sicer Matijo Muharja, ki je leta 2014 v Eugenu v ZDA z metom, dolgim 72,97 metra, postal svetovni podprvak.

Tudi on je bil, podobno kot Špiler, v mladih letih zelo nadarjen. Leta 2013 je postal tudi svetovni prvak med mladinci do 18 let in leta 2015 še mladinski evropski prvak.

Leta 2015 je kopje vrgel 79,20 metra daleč, po odhodu na študij v ZDA pa je zadnji rezultat zabeležil leto pozneje, ko je kopje vrgel 75,60 metra daleč, potem pa malo po dopolnjenem 19. letu starosti končal športno pot. Danes je star komaj 28 let, a kopja ne meče že skorajda desetletje. Škoda …

2022, Matic Ian Guček: srebro na 400 m ovire

Prvo tekaško medaljo s svetovnih mladinskih prvenstev je Sloveniji pred dvema letoma v Caliju v Kolumbiji prinesel Matic Ian Guček, ki je v finalu navdušil s članskim državnim rekordom 48,91 in popravil znamko legendarnega Roka Kopitarja, ki je trajala kar 42 let.

O Gučku kot dragulju slovenske atletike seveda ne moremo govoriti v pretekliku, ampak v sedanjiku, saj je največji up slovenske atletike ta hip. Po uspehu v Kolumbiji je še napredoval in lani prvič nastopil na svetovnem članskem prvenstvu, letos pa naredil še par korakov naprej.

Državni rekord je popravil še dvakrat, nazadnje kar na evropskem prvenstvu za člane v Rimu, kjer se je uvrstil v finale in zasedel sedmo mesto. Rekordne znamke 48,35 na olimpijskih igrah ni uspel dodatno izboljšati, kar je bila njegova želja. V Parizu je nastope končal v predtekmovanju, v tako želeni polfinale se ni uspel uvrstiti.

Toda nič zato. Star je komaj 20 let, pred njim je še več kot desetletje tekmovanj …

Kdo bo branil barve Slovenije v Limi?

-Atleti:
Mitja Zubin (400 m ovire), Klemen Modrijančič (skok daljino), Jak Rovan (skok s palico), Maj Bizjak (skok s palico), Andraž Rajher (met kladiva), Tom Teršek (met kopja), Niko Štajmec (met kopja).

-Atletinje:
Lucija Potnik (100 in 4 x 100 m), Lina Hribar (100, 200 in 4 x 100 m), Pika Bikar Kern (200 in 4 x 100 m), Karolina Zbičajnik (400 in 4 x 100 m), Lina Keder (400 m), Tia Tanja Živko (1500 m), Katjuša Jordan Nadižar (100 ovire in 4 x 100 m), Uršula Černelč (400 m ovire), Ela Velepec (skok v višino).

V Peruju bi morala nastopiti tudi Žan Ogrinc (800 m) in Lana Andolšek (100 m ovire), ki pa sta zaradi poškodb udeležbo tik pred zdajci odpovedala.