Poljski ultramaratonski plavalec Bartłomiej Kubkowski je kot prvi preplaval Baltsko morje od Švedske do Poljske. Več kot 160 kilometrov dolgo pot je brez spanja in pravega počitka opravil v slabih 55 urah. Njegov dosežek močno spominja na podvig Martina Strela iz leta 1994.
Kubkowski je v petek zaplaval iz švedske Kåseberge, v nedeljo zvečer pa prispel na plažo v poljskem Dziwnówu. Med plavanjem se ni smel dotakniti spremljevalnega čolna, hrano in pijačo pa so mu člani ekipe podajali s posebno palico. Za priznanje dosežka je moral iz vode priti brez tuje pomoči.
Uspelo mu je šele v petem poskusu. Najbližje cilju je bil leta 2025, ko je v 53 urah preplaval 159 kilometrov, nato pa je tik pred poljsko obalo izgubil zavest in moral odnehati.
Povsem izmučeni Poljak:
Podvig je imel tudi dobrodelno noto. Kubkowski je zbiral denar za fundacijo Cancer Fighters, ki pomaga ljudem z rakavimi obolenji. Do torka so podporniki zbrali že več 200 tisoč evrov.
Poljak ima v lasti tudi svetovni rekord v 24-urnem plavanju v 25-metrskem bazenu. Januarja 2025 je v Koszalinu v enem dnevu preplaval 103,58 kilometra.
Martin Strel je podobno razdaljo preplaval že leta 1994
Čeprav je Kubkowski prvi premagal Baltsko morje na tej poti, je skoraj enako razdaljo v skoraj enakem času več kot tri desetletja prej preplaval Martin Strel. Zdaj 71-letni Dolenjec je leta 1994 med Lignanom in Ravenno v Jadranskem morju opravil 162,5 kilometra, za kar je potreboval 55 ur in 11 minut.
Junak iz Mokronoga je meje vzdržljivosti pozneje premaknil še precej dlje. Leta 2001 je na Donavi v 84 urah in desetih minutah preplaval 504,5 kilometra. Guinnessova knjiga rekordov njegov dosežek še vedno vodi kot najdaljše neprekinjeno plavanje posameznika v odprtih vodah.

Med njegovimi največjimi podvigi so tudi plavanja po največjih svetovnih rekah. Leta 2002 je v 68 dneh preplaval 3797 kilometrov dolgo reko Misisipi, dve leti pozneje je 4003 kilometre po Jangceju opravil v 51 dneh, leta 2007 pa je v 66 dneh preplaval še norih 5268 kilometrov po Amazonki.
Neposredna primerjava obeh podvigov sicer ni povsem mogoča. Baltsko morje je praviloma hladnejše in bistveno manj slano od Jadranskega, zato omogoča manjšo plovnost in povečuje nevarnost izgube telesne toplote, a to v poletnih mesecih zagotovo ne pride do izraza. Na zahtevnost posamezne trase pa seveda vplivajo tudi tokovi, valovi in veter.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal




Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!