Slovenski namiznoteniški as Darko Jorgić je minuli teden s Saarbrücknom ponovno slavil v ligi prvakov, čemur je sledil njegov – zdaj že znameniti – šampionski skok na mizo. Hrastničan je v eni izmed najpomembnejših sezon svoje kariere, zato smo ga poklicali v Nemčijo in potipali, kakšno je razpoloženje v olimpijski sezoni.
Jorgić je znova postal evropski klubski prvak. V finalu zaključnega turnirja pred domačim občinstvom v Saarbrücknu je prispeval levji delež za zmago s 3:2 proti Borussii Düsseldorf.
Odločilno točko je dosegel prav fantastični Zasavec, ki je v odločilni tekmi s 3:2 (8, -5, -8, 10, 3) ugnal Antona Källberga, Nemška zasedba je s tem ubranila lanski naslov. Ker ves čas leti iz Evrope v Azijo in obratno, ima po 14 urah na letalu in takšnih naporih, kot jih terja finale lige prvakov, pogosto krče. Kar dvakrat v preteklem tednu se mu je tako pripetil blažji zvin gležnja.
Kot je povedala njegova kapetanka iz reprezentance Andreja Ojsteršek Urh, si pavze zaradi pravil Mednarodne namiznoteniške zveze (WTT) ne smejo privoščiti: “Vse turnirje, ki so na urniku, enostavno moramo odigrati, saj ti sicer WTT iz ‘rankinga’ briše točke, dobro pa bi bilo, če Darko pride nazaj med najboljših 10. Plačujemo davek majhnosti. Nekateri so od poletja do decembra dobili 8 ‘wildcardov’, mi pa le dva in posledično je položaj na lestvici pač tak kot je.”
Jorgić je v pogovoru za Sportklub razkril urnik, se vrnil k nekaterim grenkim spominom in nam povedal, po kaj gre v Pariz na olimpijske igre.
Darko najprej čestitke za osvojeno evropsko krono, spet smo videli vaš skok na mizo. Upam, da se bomo podobnih prizorov še nagledali. Kako nameravate stopnjevati formo do Pariza?
Hvala. Že čez deset dni me čaka World Cup v Macau, sledi trening, pa potem na začetku maja Saudi Smash v Savdski Arabiji, ki je tudi zelo pomemben turnir v smislu pridobivanja točk, potem pa Slovenia Open. To so trije turnirji, ki jih bom odigral stoodstotno, potem pa bo veliko odvisno od lestvice. Seveda bom vsak dan vzdrževal formo s treningi.
Darko Jorgić je trenutno na 13. mestu ITTF lestvice.
Se je vaš trening v olimpijski sezoni kakor koli spremenil, v primerjavi s prejšnjimi sezonami?
Fokus je na olimpijskem turnirju, dodajam stvari kar se tiče tehnike igranja. Stvari se vsekakor ne morejo spremeniti čez noč. Metode treninga morajo določene stvari aplicirati štiri do pet mesecev, da si glava zapomni. V prakso prevedeno – začel sem spet z nekoliko močnejšimi žogami z bekhend strani, kar mi je tudi v preteklosti prinašalo največ točk. Poleg tega želim žogico držati na mizi čim dlje, ne le do treh udarcev. To mi bo pomagalo, da lahko s Kitajci odigram daljše izmenjave.
Ali je vaš uspeh za Saarbrücken odprl vrata v Bundesligo? Je tujcem zdaj lažje priti v nemške klube?
Bundesliga je komaj čakala, da pridejo igrati tujci. Tudi kakovost nemškega namiznega tenisa ni več na tako visoki ravni, kot nekoč. Imajo kakšnih osem igralcev, ki so vrhunski, ostalo pa so večinoma posamezniki iz Evrope. Kdo ve, mogoče čez nekaj let v Bundesligi sploh ne bo več Nemca. No, v tak scenarij vseeno ne verjamem.
Upajmo, da vas s tem ne spravimo v preveč slabo voljo, ampak prosim povejte nam, kaj se je v Koreji (osmina finala Incheon WTT op. a.) zgodilo proti Liang Jinkunu. Vodili ste z 1-0 v nizih, pa z 10:6 v drugem, potem pa je šlo vse po zlu …
Imel je tudi nekaj sreče. Do nekega trenutka sem dominiral v izmenjavah, potem pa se je začela čutiti razlika. Najboljši Kitajci v določeni točki ničesar več ne zgrešijo. Vedel sem, da moram še zmeraj tvegati in do tistega rezultata, ki ste ga omenili, so ti udarci šli na mizo, po izgubljenem nizu pa je on rasel, jaz pa psihološko popustil.
Nam lahko zaupate, zakaj je na ekipnem SP tekmo proti Danski v odločilnem srečanju sklenil Peter Hribar? Čigava je bila ta odločitev?
Za to se je soglasno odločila celotna slovenska odprava. Selektorka nam je dala pri odločitvi o tem, kako postavimo “figure”, čisto proste roke. Glede na to, da smo z Danci igrali že na EP, ko je Deni Kožul tesno izgubil proti Jonathanu Grothu. Dejali smo si, da jaz pač pridelam dve točki, potem pa skušamo nekako na poziciji 3 dobiti še odločilno tretjo, saj Kožul pred tem še nikoli ni izgubil proti Tobiasu Rasmussenu. Našo potezo so predvideli, dali Grotha, ki je 25. igralec sveta, na pozicijo 3 in nas po domače povedano zafrknili.
Prva štiri mesta ITTF lestvice svetovnega namiznega tenisa zasedajo Kitajci: Chuqin Wang, Zhendong Fan, Jingkun Liang, Long Ma. V deseterici je še Gaoyuan Lin (8. mesto).
Vrniva se h Kitajcem. Igralca kot je Truls Möregårdh so očitno že kar dobro prebrali, saj proti najboljšim skoraj ne more več vzeti niti niza. Kaj je po vašem mnenju neka “koda”, ki bi jo lahko proti njim vključili, kot v kakšni video igrici, pa bi vam pomagala, da koga od teh velikih uženete v kozji rog?
Za zmago se moraš tisti dan res počutiti najboljše možno. Če igraš nekoliko slabše, ne boš dobil niza. Moraš biti v formi, veliko tvegati, ves čas vzdrževati visoko raven intenzivnosti, žoge morajo iti na mizo udarec za udarcem, drugače boš izgubil. Kitajci rastejo iz niza v niz, to se je pokazalo tudi proti Jingkunu. Tudi, ko je mene premagal, je nato iz tekme v tekmo igral boljše. To je pač Kitajec. Mogoče je res tudi to, da ostali igralci proti njim vstopimo v duel s preveliko mero spoštovanja, celo strahu. Enostavno so tako zelo dominantni.
Kaj pa francoska brata Lebrun? Proti katerem od njiju raje igrate?
Z Alexisom sem dvakrat igral in ga v obeh primerih premagal, s Felixom pa imam iz treh medsebojnih srečanj eno zmago. No, če na enega izmed njiju naletim na OI v Parizu, bo to še zmeraj bolje, kot če naletim na kakšnega od Kitajcev.
Na eni izmed vaših tekem smo lahko slišali pesem z naslovom “Kremen” od Dina Merlina. Je to vaša najljubša pesem, ko odhajate na igrišče?
Kapetanka reprezentance Andreja Ojsteršek Urh v olimpijski sezoni tarna nad krovno organizacijo WTT: “Sproti si izmišljujejo pravila in to v olimpijskem letu. Vsak ponedeljek samo računam točke in kaj bo v torek. Saj bi bilo vse v najlepšem redu, če bi kalkulirala samo za naše fante, tako pa moram še za vse v njihovi okolici na ITTF lestvici, da vidim, kaj se jim odšteje in prišteje, tako da približno vem, na katera tekmovanja člane reprezentance poslati. Utrujajoče.”
To pesem so mi organizatorji zavrteli na Champion turnirju lani v Macau, ko sem premagal Jingkuna. Nato sem pomislil, da mi morda prinaša srečo, tako da so mi jo spet, a ni bilo čisto tako (smeh).
S kakšnimi pričakovanji greste v Pariz? Kaj bi vas razveselilo in kaj recimo razočaralo?
Zanima me minimalno to, da naredim rezultat iz Tokia. Torej, želim priti vsaj do četrtfinala. Cilj je vsekakor to popraviti in priti med najboljše štiri, bo pa veliko odvisno od tega, kakšni igralci me tam čakajo, saj bodo zagotovo tudi v 1. in 2. krogu močni nasprotniki. Če bi klonil že v tej zgodnji fazi, verjetno ne bi bil razočaran le jaz, ampak celotna Slovenija. Olimpijske igre so na štiri leta in takrat bi bilo res lepo doseči vrhunec fizične in psihološke pripravljenosti.
Pokomentirajva še malce mlade slovenske upe. Ima v vaših očeh kdo izmed terceta Aljaž Godec, Brin Vovk Petrovski in Miha Podobnik potencial, da postane igralec svetovnega kalibra?
Pomembna je odločitev za resno igranje namiznega tenisa. Tu je že storjen prvi pomemben korak do teh želja. Tudi drugi korak premagovanja vseh nasprotnikov v državi, torej neka konstanta, je odkljukan. Spominjam se svojih najstniških let, ko sem moral premagati vse v Sloveniji, da sem prišel do reprezentance. Andreja jim je dala priložnost, da so zraven, se učijo od nas, bomo pa videli, kdo bo znal narediti ‘preklop v glavi’. Zdaj prihajajo leta, ki so najbolj pomembna. Na svetovnih tekmovanjih se za zdaj še niso izkazali, če pa v Sloveniji redno premagujejo tekmece, to žal ne pomeni še nič.
Prej ste omenili, da so OI na štiri leta. Do kdaj pa se Darko Jorgić sploh vidi okvirno v profesionalnem namiznem tenisu?
V namiznem tenisu lahko vztrajaš zelo dolgo. Vse bo odvisno od zdravja in ravni igre. Če pogledamo za primer Tima Bolla (43 let op. a.), še zmeraj utegne biti marsikomu neugoden, januarja je denimo osvojil turnir WTT Contender v Dohi. Tudi Bojan Tokić (43) kaže dobre igre v francoski ligi. Očitno se “ping pong” lahko igra še po štiridesetem.
Torej Darko Jorgić tudi na olimpijskih igrah 2040 …
Upajmo, upajmo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!