Toni Vodišek, eden glavnih kandidatov za slovensko medaljo na prihajajočih olimpijskih igrah, če odgovorimo na vprašanje, zastavljeno v naslovu. 24-letni Koprčan je eden najboljših na svetu v formuli kite – discipline, ki bo letos doživela olimpijski debi. Spoznajte ga.
Po treh naslovih mladinskega svetovnega prvaka, ki jih je nanizal v letih 2016, 2017 in 2018, se je Toni Vodišek med najboljše kajtarje na svetu hitro prebil tudi med člani. Leta 2019 je bil evropski podprvak, leta 2022 pa osvojil zlato na svetovnem in evropskem prvenstvu. Lani je bil svetovni podprvak.
Ker sam pravi, da je še precej lepše kot samo nastopati v športu osvajati medalje in zmagovati, v Pariz prihaja doseči čim več. No, pravzaprav niti ne v francosko prestolnico, ampak v Marseille, kjer bodo na letošnjih olimpijskih igrah nastopali kajterji.
“Sanjam o tem, da bi postal olimpijski prvak. To sem že večkrat vizualiziral, o tem sem razmišljal že kot otrok. Cilj je medalja. Če se le da, kar zlata. Verjamem, da mi lahko uspe,” pravi 24-letni Koprčan, ki ga je v kajtanje že kot zelo mladega vpeljal oče Rajko. Eden pionirjev kajtanja pri nas, ki je tudi njegov trener.
Kajta že od sedmega leta
Sinu je prvi kajt podaril že pri četrtem letu starosti, s sedmimi je mali Toni že kajtal sam. Pa to še zdaleč ni lahko. Sploh zdaj, ko spada med najboljše na svetu v disciplini formula kite. Ta združuje jadranje, zmajarstvo in hidroglisiranje. Tekmovalca vleče po morju in zraku.
“Tekmovanje traja dolgo, usodna pa je lahko vsaka napaka, zato je karkoli težko napovedovati. Pomembna je tudi fizika, seveda, a v moji disciplini je še bolj pomembna psihična moč,” je povedal Toni, ki skače tudi več kot 20 metrov visoko in dosega hitrost čez 80 kilometrov na uro.
“Da, kajtanje je lahko tudi zelo nevarno, kar sem nenazadnje izkusil tudi sam. Prav v Marseillu sem pri 60 kilometrih na uro z glavo priletel v morje, ki je ob taki hitrosti zelo trdo, in dobil pretres možganov. Poškodovan sem bil že večkrat,” na nevarnost kajtanja, ki je tudi med slovenskimi rekreativci vse bolj popularno, pove Toni.
Z ekipo so se dobro pripravili
Če bo v Koper res prinesel olimpijsko kolajno, bo kajtanje na priljubljenosti zagotovo pridobilo še dodatno.
“Da, verjetno res. O meni bi se potem zagotovo veliko govorilo,” pravi, a je ob tem takoj treba dodati, da kajtanje zanj ni nobena rekreacija, ampak šport, s katerim se ukvarja skrajno profesionalno. Pogosto trenira tudi dvakrat na dan. Tudi zato verjame, da v Francijo prihaja popolnoma pripravljen.
“Pripravljali smo se dobro. Želeli smo se čim bolj približati razmeram, ki me čakajo na olimpijskih igrah. Verjamem, da sem dobro pripravljen,” je samozavesten pogosto nasmejani Primorec, ki ob očetu sodeluje še s taktičnim trenerjem Ryanom Palkom in kondicijskim trenerjem Radom Gregoričem.
“Sodelujem z ljudmi, ki jim v vseh pogledih popolnoma zaupam. Hvaležen sem za ekipo, ki jo imam. Resda delam trdo, ampak mi ni težko, saj v treningih in kajtanju res uživam,” je svojo ekipo pohvalil član kite kluba Koper, ki je zaposlen v Slovenski policiji, od kajtanja pa prav veliko denarja za zdaj še ne dobi.
Za podporo je zelo hvaležen
“Največjo podporo imam v starših. Ne samo finančno, ampak tudi sicer. Sem pa zelo hvaležen tudi Jadralni zvezi in državi, ki me je uvrstila v športno enoto policije in osebnim sponzorjem, nekateri med njimi me podpirajo že vrsto let,” je hvaležen Toni, ki v prostem času, kolikor ga ima, pomaga tudi v družinskem hotelu, ki ga vodita njegova starša. “Tudi to mi ni težko, tudi v tem uživam,” pove.
“Upam pa, da se že letos oddolžim za vso podporo in domov prinesem zgodovinsko prvo olimpijsko medaljo v kajtanju. Ciljal bom na zlato,” ni ovinkaril Primorec, ki bo, če se mu načrti izpolnijo, letos poleti postal zvezda slovenskega športa. Vsaj za nekaj dni, če ne celo več.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!