Napet troboj za nasledstvo Olimpijskega komiteja Slovenije

Tomaž Barada, Franjo Bobinac in Janez Sodržnik. Foto: Aleš Fevžer

Skupščina Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) bo prihodnji petek volila tretjega predsednika krovne športne zveze v državi doslej. Za položaj se bodo potegovali Janez Sodržnik, Tomaž Barada in Franjo Bobinac, ki v svojih predvolilnih obljubah vsi po vrsti izpostavljajo predvsem izboljšanje pogojev za slovenski šport.

Po Janezu Kocijančiču, ki je OKS vodil od ustanovitve v začetku devetdesetih let, in Bogdanu Gabrovcu, ki je bil predsednik zadnjih osem let, bo krovna slovenska športna organizacija 16. decembra dobila novega prvega moža.

Svojo kandidaturo sta že pred več kot letom dni naznanila aktualni predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS) Franjo Bobinac in podpredsednik OKS – ZŠZ Tomaž Barada, konec letošnjega junija pa jima je sledil še aktualni prvi podpredsednik OKS Janez Sodržnik. Čeprav vsi trije v svojih predvolilnih obljubah izpostavljajo predvsem izboljšanje pogojev za slovenski šport, pa med njimi kljub temu obstajajo nekatere razlike.

Bobinac, ki se je v bitko za Gabrovčev prestol podal kot prvi, poudarja, da želi šport povezati z gospodarstvom, za športnike poskrbeti tudi po karieri, obenem pa napoveduje očiščenje in svež veter. Kandidira pod sloganom “šport si zasluži več“, javno pa so ga poleg Rokometne zveze Slovenije podprli še domača plavalna, smučarska in odbojkarska zveza.

Podporo Baradi so že ob najavi kandidature slabih 14 mesecev pred volilno skupščino izrekli ustanovitelj OKS Miroslav Cerarar, predsednika Športne loterije Edvard Kolar, župan Mestne občine Maribor Saša Arsenović in tudi aktualni predsednik OKS Bogdan Gabrovec, nekoliko pozneje pa še slovenska boksarska in košarkarska zveza. Nekdanji vrhunski tekvondoist in kikbokser, ki kandidira pod sloganom “dajmo športu glavno besedo“, velja za kandidata OKS, čemur je bržkone botrovala tudi obljuba, da znotraj komiteja ne načrtuje kadrovskih sprememb. Podobno kot Bobinac želi tudi on šport povezati z gospodarstvom, hkrati pa je prepričan, da mora šport voditi športnik.

“Moja zmaga bo naša zmaga,” pa je slogan, s katerim volilno telo OKS nagovarja Janez Sodržnik. Dolgoletni športni funkcionar se lahko pohvali s široko podporo lokalnega okolja kot tudi Nogometne zveze Slovenije in Curling zveze. Med cilji, ki si jih je zastavil, je tudi samostojno ministrstvo za šport, nemara še bolj ambiciozno in veliko potezno pa se sliši Sodržnikova idej, da bi leta 2034 v Slovenijo pripeljal zimske olimpijske igre.

Kako potekajo volitve za predsednika OKS?

Volitve za predsednika OKS – ZŠZ potekajo na štiri leta, volijo pa predstavniki člani, ki jih je trenutno 116. Mednje sodijo predstavniki nacionalnih panožnih zvez, lokalnih športnih zvez in drugih športnih zvez ter predstavniki športnikov. Potekajo tajno na volilni skupščini, izvede pa jih volilna komisija, ki je izvoljena s strani skupščine. Kandidat, ki prejme večino glasov (najmanj 51 odstotkov) zmaga.

OKS volitve

Vsi glasovi sicer niso enakovredni. Zaradi določil Mednarodnega olimpijskega komiteja morajo imeti panožne zveze olimpijskih panog v skupščini vedno večino (51 odstotkov). Ker je OKS heterogena zveza in je članic neolimpijskih športov veliko več, se glasovi slednjih ustrezno združijo, da se doseže večina, v kolikor ta ni dosežena že v osnovi.

V primeru, da so na skupščini prisotni vsi delegati, to pomeni, da ima posamični predstavnik olimpijske zveze 3,7 glasov, skupina lokalnih športnih zvez ter združenj, ki se ukvarjajo s športom za vse, 2,6 glasov, po dva glasova imata predstavnika športnikov olimpijcev in nekdanja predstavnika kluba slovenskih olimpijcev, ostale neolimpijske zveze in druge športne zveze pa po en glas.

Kakšne so razlike med trojico, kakšen je njihov program in nenazadnje katere težave je treba nasloviti v slovenskem športu smo skušali izvedeti skozi vprašanja, ki smo jih poslali vsem trem kandidatom.

Zakaj kandidirate za predsednika OKS?

Tomaž Barada: Že vse življenje sem v športu, šport mi je ogromno dal. Sam sem bil vrhunski športnik in vem, kako je biti na vrhu. Številnim svojim varovancem sem kot trener pomagal do naslovov evropskih in svetovnih prvakov. Bil sem tudi funkcionar tako na ravni društva kot krovnih zvez, ko je bila moja osnovna naloga poskrbeti za boljše pogoje za športnike. Verjamem, da z vsemi temi izkušnjami in predanostjo športu lahko veliko prispevam k razvoju slovenskega športa, tako na vrhunski kot tudi rekreativni ravni.

Franjo Bobinac: Čutim, da je pravi trenutek za kandidaturo za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Združujem znanje in izkušnje v športu, v gospodarstvu in mednarodni diplomaciji, kar je za upravljanje športnih organizacij po mojem mnenju zelo dobra kombinacija.

Janez Sodržnik: Kandidiram, ker sem prepričan, da bo to zmaga – za vse.

Janez Sodržnik. Foto: Aleš Fevžer

Katere težave bi v primeru izvolitve najprej naslovili na OKS in v slovenskem športu ?

Tomaž Barada: Ker sem že sedaj v sestavi vodstva OKS, se z reševanjem tekočih problematik aktivno ukvarjam in ob tem ugotavljam, da so prioritete ustrezno zastavljene, torej v tem pogledu ne načrtujem večjih sprememb. Bi se pa lotil analize, na katerih področjih nam morda glede na usmeritve Nacionalnega programa športa ni uspelo izpeljati Strategije OKS-ZŠZ v obsegu, kot smo ga načrtovali. Kar nam ni uspelo narediti v tem mandatu, bomo vključili v program za prihodnje obdobje.

Franjo Bobinac: Preko razgovorov s predstavniki športa in širše smo z ekipo zastavili 6 ključnih strateških usmeritev, ki jih bomo naslovili s konkretnimi ukrepi takoj po izvolitvi. Na podlagi izkušenj in znanj smo oblikovali ukrepe za več sredstev v športu, preko davčnih spodbud, več sredstev iz naslova Mednarodnega olimpijskega komiteja in tudi več sponzorskih sredstev, ki jih bomo v višini 1 milijon evrov namenili za razvoj manjših športnih zvez. Verjetno je to najbolj pereč izziv.

Seveda pa se tu ne bomo ustavili. Oblikovali smo ukrepe za razvoj športnih organizacij in bomo za realizacijo le teh na OKS oblikovali projektno pisarno za pomoč članicam, posvetili se bomo digitalizaciji z namenom olajšanja delovanja športnih zvez in klubov in po zgledu iz tujine vzpostavili platformo za športne prenose in olajšali dostop manj popularnih športov do širše publike. Posvetili se bomo promociji gibanja in zdravega način življenja skozi medgeneracijski sistem športne vadbe, ki ni usmerjena le v vrhunski šport ter preko inovativnih pristopov uveljavili, da šport ponudi alternativo predpisovanju zdravil.

S prepoznano in izkušeno ekipo podpredsednikov bomo še poudarili pozitivne učinke na prihodke v državno blagajno in spodbudili državo k vračanju le teh v šport, predvsem ob velikih mednarodnih športnih prireditvah. Prav tako bomo povečali prisotnost OKS na mednarodnem športnem parketu, saj si Slovenija po vseh teh letih zasluži mesto predstavnika v MOK. Nenazadnje pa ne pozabljamo zakaj vse ukrepe za izboljšanje stanja v športu sploh izvajamo. Vse skupaj se bo seveda povezalo z namenom izboljšanja pogojev za športnike, ki pa jih bomo tudi bolj aktivno vključevali v delovanje športnih zvez in jim pomagali pri razvoju v celovite posameznike skozi Karierni center športnikov na OKS.

Janez Sodržnik: Najprej? Sestanek s sodelavci, ker so za delovanje organizacije ključni, potem konstituiranje izvršnega odbora in določitev delovnih nalog.

Franjo Bobinac. Foto: Aleš Fevžer

Kako bi se lotili reševanja finančne podhranjenosti v slovenskem športu?

Tomaž Barada: S povezovanjem ključnih resorjev in posledičnim zmanjševanjem stroškov. Seveda ne skrivam ambicije in želje po povečanju javnih namenskih sredstev, ki bi rešila marsikatero težavo. Se pa mora šport tudi uzreti vase in poiskati notranje neizkoriščene resurse. Ob tem seveda ne mislim osnovnih športnih jeder, to je društvenih organizacij, ki povečini skoraj že životarijo, temveč krovno raven. Dolgoletna rak rana so koncesijska sredstva Športne loterije, sredstva iz naslova t.i. davka na srečke, po novem pa tudi sredstva, ki ostajajo nevladnim organizacijam iz naslova namenitve dela dohodnine. Ena izmed prioritet na tem področju pa bo gotovo tudi ustvarjanje novih tržnih niš.

Franjo Bobinac: S to problematiko se ukvarjam vrsto leto. Na RZS smo z kompilacijo pristopov recimo podvojili proračun zveze v mojem mandatu. Nenazadnje smo leta 2018 na mojo pobudo s skupino gospodarstvenikov naslovili konkreten nabor davčnih ukrepov za spodbude v športu. Nekaj se jih je v vmesnem času tudi realiziralo. V času kampanje za parlamentarne volitve sem tudi neposredno izzval vse politične stranke in jih pozval k podvojitvi sistemskih sredstev za šport. In v letošnjem letu smo že priča določenemu dvigu, a čaka naš še kar nekaj dela. Prav tako je kar nekaj priložnosti tudi pri sredstvih iz Evropske unije in tudi Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Konkretno vseskozi opozarjam, da šport s strani države ne sme biti prepoznan kot strošek, ampak je to investicija, saj se po raziskavah Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani vsak vložen evrov pomeni vsaj trikratni multiplikator, pri športnih prireditvah pa vse do petkratnika. Šport v državni proračun prispeva 320 milijonov davkov in drugih prispevkov letno. Verjamem, da lahko s pravim pristopom lep del teh sredstev tudi vrnemo nazaj v šport.

Janez Sodržnik: S pomočjo države in sponzorjev iz tujine. In ravno tu potrebujemo enotnost, da skupaj uspemo.

Kako ocenjujete delo aktualnega predsednika Bogdana Gabrovca?

Tomaž Barada: Po moji oceni je zelo dobro opravil svoje delo, pod njegovim vodstvom je ekipa kakovostno izvajala zastavljen program. Bilo je narejenih kar nekaj premikov na bolje, tudi na ravni sprejemanja pomembnih normativnih dokumentov na ravni države, v podporo športu. Kljub težkim časom, ki jim je med drugim botrovala svetovna pandemija, je športu uspešno izboril pogoje, da so naši športniki dosegli vsaj tako dobre rezultate kot v obdobju pred tem.

Franjo Bobinac: Ocenjujem, da je bilo v tem mandatu narejenih nekaj dobrih stvari za slovenski šport. A želel bi si, tudi sam kot član IO OKS – ZŠZ, več dialoga in pa bolj sistematični pristop k zagotavljanju boljših pogojev za šport. Žal je bilo kar nekaj zamujenih priložnosti. Predsednik OKS bi moral povezati slovenski šport, tako pa je šport trenutno tako razdeljen kot še nikoli. Dva tabora, ki sta se izoblikovala v času predsednika Gabrovca in se z nešportnimi pristopi pri volitvah za predsednika OKS še utrjujeta zagotovo ne delata usluge športu. Šport, ki je eden izmed redkih družbenih podsistemov, ki nas povezuje, si zasluži več od predsednika OKS. Sam stavim na dialog in sodelovanje.

Janez Sodržnik: Bogdan Gabrovec se je trudil po svojih močeh in nedvomno vložil veliko energije v svoje delo. Žal pa bo ta mandat zaznamovan z njegovim predlogom spremembe Pravil krovne organizacije, ki nas je močno razdvajal.  Prav tako mu ne more biti v čast, da se je že zdavnaj nekritično postavil na stran enega kandidata in zanj lobiral med članicami. To je nekaj, kar se preprosto ne dela

Tomaž Barada
Tomaž Barada. Foto: Aleš Fevžer

V čem ste drugačni oziroma boljši od vaših protikandidatov?

Tomaž Barada: Bil sem vrhunski športnik, trener in funkcionar. Zato točno vem, kaj športniki potrebujejo od prvih korakov, ko jih usmerjamo v športno gibanje, do vrhunskih rezultatov v članski kategoriji in kasneje v življenju, po koncu kariere. Šport mi je ogromno dal, je moj način življenja in to strast želim usmeriti v dobro slovenskega športa in športnikov. Tega se tudi najbolj veselim, v to bo usmerjen moj mandat. Od športnika – za športnike.

Franjo Bobinac: Med vsemi znam najbolj povezovati, poslušati in pritegniti ljudi, da dosežemo skupne cilje. Cilje dosega ekipa in mislim, da je tu moja največja prednost – povezovati, voditi, poslušati. Znam upravljati s sredstvi, upravljati velike sisteme (managerska izkušnja) in dobro poznam tudi mednarodno dimenzijo delovanja športa in gospodarstva. Živim za šport in ne od športa, kar je po mojem mnenju prednost. Znam prevzeti in nositi odgovornost. Prepričan sem, da lahko z ekipo zagotovim več sredstev za slovenski šport in boljše delovanje krovne organizacije

Janez Sodržnik: OKS-ZŠZ je organizacija, ki je nastala z združitvijo Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije leta 1994. Je krovna športna organizacija v Sloveniji, katere poslanstvo je, da nagovarja celotno družbo. Sam se tega, za razliko od mojih protikandidatov, močno zavedam. Prepričan sem, da lahko samo skladen razvoj vseh deležnikov v družbi zagotovi trajen razvoj športna na vseh ravneh. To pa je tudi edino zagotovilo, da bomo vsakič znova dobili nove in nove športnike, ki bodo posegali po vrhunskih rezultatih.

Zato je seveda logično, da smo v uvodu našega programa zapisali: “OKS-ZŠZ je organizacija, ki lahko prinese zmago – za vse. Ne zgolj športnikom, športnim delavcem, zvezam in klubom, temveč tudi vsem državljankam in državljanom. OKS-ZŠZ pomembno vpliva na prihodnost športa, saj skrbi za njegov razvoj. Obenem je ključna organizacija, ki skozi lokalne športne zveze pripomore k bolj pogosti telesni dejavnosti ljudi. Posredno skrbi za redne gibalne aktivnosti državljank in državljanov. Šport lahko napreduje zgolj in izključno, če vsi glavni akterji sodelujejo pri skupnem cilju: zmaga – za vse. ‘Za vse’ pomeni, da ni nihče izključen ali zapostavljen, ne glede na svojo gibalno sposobnost, psihofizično in mentalno stanje, intelektualno znanje, socialni položaj, versko in etnično pripadnost, raso, barvo kože, spolno identiteto in spolno usmerjenost, politično ali drugo prepričanje, kraj bivanja, starost in jezik.”