Tiha grožnja športu

Drugi športi 28. Avg. 20217:00
Delite:
Nogomet toča
Foto: Guliver Image

Letošnje olimpijske igre v Tokiu so bile tretje najtoplejše v zgodovini. Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica globalnega segrevanja, sicer že nekaj let krojijo potek nekaterih največjih športnih tekmovanj. Napovedi niso optimistične, saj naj bi do leta 2085 na severni polobli ostalo le 33 mest z nizkim tveganjem za gostovanje poletnih olimpijskih iger.

Ne zgolj koronavirus, resno tveganje so na letošnjih poletnih olimpijskih igrah za športnike predstavljale tudi visoke temperature. V času tekmovanja je povprečna temperatura v Tokiu znašala 32,6 stopinj Celzija, vse se skupaj pa je močno poslabšala visoka vlaga v zraku, ki je še povečala občutek vročine.

Termometer
Foto: Michael Kappeler/AP

Klimatologi so si enotni in vzroke za to pripisujejo globalnem segrevanju. Izsledki raziskave objavljene leta 2016 v medicinski reviji The Lancet so pokazali, da bo do leta 2085 na severni polobli ostalo le 33 mest z nizkim tveganjem za gostovanje poletnih olimpijskih iger.

“Ko upoštevamo ne zgolj visokih temperatur, temveč tudi vlago, so bile tokijske olimpijske igre najbolj ekstremne v zgodovini,“ je za CNN nedavno dejal profesor za okolje in urbano načrtovanje na univerzi v Tokiu Makoto Jokohari.

Visoke temperature vse bolj pereča težava

Samo med 19. in 25. julijem so v japonski prestolnici zaradi suma vročinske kapi v bolnišnico sprejeli 8000 ljudi, zato ne preseneča, da so zahtevne vremenske razmere izziv predstavljale tudi športnikom.

Zaradi izčrpanosti je moralo zdravniško osebje oskrbeti rusko lokostrelko Svetlano Gomboevo, v vlažnem subtropskem podnebju pa so se mučili tudi ostali tekmovalci. Španka Paula Badosa je celo predala svoj četrtfinalni teniški dvoboj in igrišče zapustil na vozičku, medtem ko je njen stanovski kolega ter najboljši igralec sveta Novak Đoković po svojem uvodnem obračunu razmere označil za brutalne.

Paula Badosa
Paula Badosa (Foto: Seth Wenig/AP)

“S tenisom se profesionalno ukvarjam že 20 let, a še nikoli v življenju se na dnevni ravni nisem srečeval s takšnimi pogoji,“ s kritikami ni skoparil Srb. Prireditelji so le nekaj ur za tem popoldanske dvoboje prestavili v večerne ure, že leta 2019 pa sprejeli odločitev, da olimpijski maraton gosti več kot 800 kilometrov severnejši Saporo.

Visoke temperature na poletnih olimpijskih igrah sicer postajajo vse bolj pereča težava. Letošnje so bile tretje najtoplejše v zgodovini in so zaostale le za prejšnjimi v Riu in rekordnimi v Atenah leta 2004, ko je živo srebro v povprečju vztrajalo pri 34,2 stopinjah Celzija.

Vročina jih je šokirala

“Razmere so bile zares netipične,“ priznava tudi slovenski kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer. “Vročina niti ni bila tako velik problem, večjo težavo je predstavljala vlaga. Poleg tega je bila tudi voda neobičajno topla. Mislim, da je imela na dan tekme okoli 32 stopinj. Običajno se lahko z vodo osvežimo, v Tokiu pa to ni bilo mogoče. Vsi smo vedeli, da sta julij in avgust najbolj vroča meseca na Japonskem, zato smo se na razmere poskušali pripraviti, a nas je vročina kljub temu šokirala,” za Sportklub poudari 37-letnik.

Peter Kauzer
Peter Kauzer (Foto: Jan Woitas/AP/DPA)

Njegovi tekmeci so se na vročino, ki jih je pričakala v Tokiu, pripravljali na različne načine. Kauzer je svoje telo skušal privaditi s treningi sredi popoldneva, za Angleže pa je celo slišal, da so že lani na nekem inštitutu zanje zaprli bazen, da so poustvarili pogoje, s katerimi so se srečali na olimpijadi. “A tudi če bi ves čas treniral pod takimi pogoji, mislim, da se ne bi bilo mogoče dobro pripraviti, saj bi telo le izčrpaval,“ je prepričan dobitnik srebrnega odličja iz Ria de Janeira.

Poplave v Angliji, tajfuni na Japonskem, požari v Avstraliji

Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica globalnega segrevanja, sicer že nekaj let krojijo ne le izvedbe olimpijskih iger, ampak tudi ostalih večjih športnih dogodkov. Pred tremi leti so na tradicionalni kriket tekmi med Avstralijo in Anglijo na stadionu v Sydneyju namerili 57 stopinj Celzija, predlanski tajfun pa je na Japonskem preložil tekme svetovnega prvenstva v ragbiju.

Stadion
Foto: Guliver Image

Leta 2018 so otoški mediji poročali, da tamkajšnjih nogometni klubi zaradi vse slabšega vremena v povprečju na leto izgubijo pet tednov. Zgolj v nogometni sezoni 2015/16 je v Angliji zaradi vremenskih nezgod odpadlo 25 tekem, poplave pa v bodočnosti grozijo 23 od 92 stadionom profesionalnih angleških moštev – tudi Southamptonu, Norwichu, Chelseaju in West Hamu.

Ogromno pozornost svetovne javnosti so lani poželi obsežni gozdni požari v Avstraliji in prireditelje prisilili v začasno prekinitev odprtega prvenstva v Melbournu. Gost dim je tedaj načrte pokvaril tudi slovenski predstavnici Dalili Jakupović, ki je morala zaradi težav z dihanjem predati dvoboj.

“Bilo je res slabo. Še nikoli nisem doživela česa podobnega. Strah me je bilo, da bom izgubila zavest in padla. Pokleknila sem na tla, saj nisem mogla več hoditi. Ko sem bila na tleh, sem lažje prišla do nekaj zraka,” je grozljivo izkušnjo takrat opisala Jakupovićeva.

Črni obeti za Soči, Grenoble, Garmisch-Partenkirchen …

A na udaru niso le športne prireditve v toplejših mesecih. Profesor geografije in okoljskega menedžmenta Daniel Scott z univerze Waterloo v Ontariu je s skupino kolegov na podlagi računalniških modelov pred tremi leti ugotovil, da bo do leta 2050 devet od 19 mest, ki so doslej gostila zimske olimpijske igre, imela pretoplo podnebje za vnovično organizacijo športnega veledogodka. Na seznamu so pristali tudi Soči, Grenoble in Garmisch-Partenkirchen.

“Svet zimskih športov se spreminja, saj se podnebje še naprej segreva,” poudarja Scott. “Podnebje v mnogih za zimski šport tradicionalnih regijah ni več takšno, kot je bilo nekoč, zato bo vse manj krajev, ki bodo lahko gostila zimske olimpijske igre,” še dodaja.

Povprečna februarska temperatura na prizoriščih zimskih olimpijskih iger organiziranih med letoma 1920 in 1950 je sicer znašala 0,4 stopinje Celzija, med 1960 in 1990 3,1, od leta 2000 pa se je že povzpela na 7,8 stopinj Celzija.

Pohorje že v težavah, v daljni prihodnosti tudi Vitranc in Planica?

Podnebne spremembe niso zaobšle niti Slovenije. Ena od študij na oddelku za geografijo na ljubljanski filozofski fakulteti mračno prihodnost napoveduje predvsem smučiščem na nizki nadmorski višini. Mednje spada tudi pohorsko, ki vsako leto gosti tekme ženskega svetovnega pokala. V svoji 57-letni zgodovini je bila Zlata lisica zaradi pomanjkanja snežne odeje devetkrat prestavljena v Kranjsko Goro, a od tega kar šestkrat v tem tisočletju.

Pohorje
Mariborsko Pohorje (Foto: Elvis Piazzi/AP)

“Zlata lisica ima že sedaj probleme. Že ob površnem medijskem opažanju vemo, da se je v zadnjih letih kar nekajkrat preselila v Kranjsko Goro. Snežna meja se viša, prireditelji predvsem zimskih športov bodo zato imeli težave,” opozarja asistent na katedri za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Žiga Zaplotnik.

Nekoliko bolje zaenkrat kaže poletom v Planici in smučarskemu pokalu Vitranc, saj se obe prizorišči nahajata na nadmorski višini okoli 900 metrov in v zaprti alpski dolini. “V daljni prihodnosti že utegne biti drugače,” poudari Zaplotnik. “Januarja in februarja teh težav verjetno ne bo, a oba dogodka sta običajno na sporedu marca, kar pa je že druga težava. V naslednjih 30 letih se bodo zime na področju Slovenije čez palec ogrele še za kakšno stopinjo in pol. To ustreza dvigu meje sneženja za 250 do 300 metrov.”

Ogljični odtis primerljiv s Španijo

A kot izpostavi Zaplotnik, so športniki del problema, saj s pogostimi potovanji na tekmovanja po vsem svetu sami prispevajo k segrevanju ozračja nekajkrat bolj kot povprečni državljani. “Če potuješ z zasebnim letalom od Ljubljane do Frankfurta, letalo na osebo izpusti toliko toplogrednih plinov in vodne pare, kot če bi se odpravil na čezoceanski let v ekonomskem razredu. Posebni leti, ki pripeljejo športne ekipe z enega na drugo prizorišče, so zato izjemno potratni. Če živiš na takšen način, si na področju varovanja okolja težko zgled drugim,” še pravi Zaplotnik.

Po poročanju BBC, znanstveniki ocenjujejo, da je ogljični odtis športne industrije na letni ravni primerljiv bolivijskemu, po nekaterih raziskavah pa je celo tako visok, kot ga ima Španija. A kot še dodajajo, je bržkone še mnogo višji, saj ne zajema proizvajalcev športne opreme in industrije, ki skrbi za športne prenose.

Nogometna reprezentanca Argentine
Foto: Pavel Golovkin/AP

Nekatere športne zveze se težav že zavedajo. Mednarodni olimpijski komite in Mednarodna nogometna zveza sta tako že pristopili k načrtu Združenih narodov, da do leta 2050 postaneta ogljično nevtralni, njunima zgledoma pa sta med drugim sledili tudi svetovna smučarska in hokejska federacija. Temu cilju se je zavezal in ga bo zasledoval tudi nogometni mundial v Katarju prihodnje leto, ki se bo prav zaradi previsokih temperatur prvič v zgodovini namesto v juniju in juliju odvil v novembru in decembru.

Komentari

Vaš komentar