Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Olimpijskemu komiteju Slovenije bo v naslednjih štirih letih predsedoval Franjo Bobinac, ki je na volilni skupščini v Ljubljani premagal Tomaža Barado ter Janeza Sodržnika in tako nasledil Bogdana Gabrovca.
Potem ko se je prah po državnozborskih, predsedniških in lokalnih volitvah že nekoliko polegel, je supervolilno leto na skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije sklenil še sam vrh slovenskega športa. Troboj za športno žezlo in šele tretjega predsednika v zgodovini OKS je po dveh krogih glasovanja dobil gospodarstvenik Franjo Bobinac. V finalnem glasovanju je premagal Tomaža Barado. Prejel je 53,93 odstotkov glasov.
Že v izjemno izenačenem prvem krogu volitev je največ glasov prejel Bobinac (36,89%), sledil mu je Barada (32,97%), kot kandidat z najmanj glasovi pa je iz nadaljnje tekme izpadel Janez Sodržnik (30,15%).
“Hvala za zaupanje. Delali bomo v korist slovenskega športa,” je dejal Bobinac, ki jev svojo ekipo izbral nekdanji smučarko Katjo Koren, predsednika odbojkarske zveze Metoda Ropreta, predsednika Smučarske zveze Slovenije Enza Smrekarja in pravnika Mirana Kosa iz lokalni športnih zvez.
Predsednik OKS: Franjo Bobinac (Ekonomist, MBA, rojen:16. 10. 1958)
Bil je dolgoletni predsednik uprave in glavni izvršni direktor skupine Gorenje Group, nato pa se je po prevzemu preselil v kitajsko podjetje Hisense. Do tega tedna je predsedoval Rokometni zvezi Slovenije, obenem pa je bil član IO OKS in EHF.
“Šport si zasluži več,” je bil slogan, s katerim je člane skupščine nagovarjal Bobinac in dejal, da se je v zadnjih mesecih po pogovoru na terenu srečal z veliko ljudmi s strastjo do športa. “Utrdil sem se v prepričanju, da lahko skozi leta izkušenj naredimo več za šport,” je dejal in izpostavil pomen razvoja organizacij, obljubil pomoč manjšim zvezam, se zavzel za promocijo gibanja in zdravega življenja. Izpostavil je pomembnost sodelovanja z zdravstvom in namignil na bolj odločno stopanje na mednarodni parket. Veliko manevrskega prostora vidi tudi v davčnih olajšavah in boljši infrastrukturi. Zelo konkreten je bil pri sredstvih, saj meni, da bi lahko iz naslova nacionalnega programa za šport zbrali 52 milijonov evrov. “Nisem živel od športa, živel pa sem za šport,” je pristavil.
Zaradi tajnosti volitev, zapletenega glasovalnega sistema in optimističnih napovedi vseh treh kandidatov, ki so bili v bitki že dobro leto, je bilo tokratnega favorita sila nehvaležno in zahtevno napovedovati. Pravilne pa so bile napovedi o dolgi volilni skupščini. Trajala je tri ure.
Kdo sta bila protikandidata?
Janez Sodržnik (magister znanosti, rojen: 15. 5. 1964)
Predsednik Športne zveze Ljubljana, član strokovnega sveta vlade RS za šport, član IO OKS in tudi dosedanji podpredsednik, hkrati pa je član upravnega odbora TAFISA (mednarodno združenje športa za vse).
Volitve je, v duhu številnih letošnjih nedelj, označil za praznik demokracije, tokrat slovenskega športa. Ob tem se je naslonil tudi na predvolilna soočenja. “V javni diskurz smo vnesli vse probleme, ki tarejo slovenki šport. To bi morali delati stalno. Ne le gre pa le izpostavljanje problemom, gre tudi za ponujanje rešitev,” je dejal in predhodne mesece označil za delo treh ekip. “Od jutri naprej pa moramo sestaviti reprezentanco in skupaj nagovarjati državo,” pravi in ob sloganu “zmaga za vse” krovno organizacijo označuje za nekoga, ki nagovarja celoten narod. Izpostavlja zdrav način življenja, saj ta vodi do zdravega naroda. Meni, da je potreben nov družbeni dogovor, po katerem bo za šport več denarja. “Odločevalce je treba prepričati z vizijo. Šport lahko doseže bistvene premike,” je prepričan Sodržnik, ki je kot pomembne cilje označil več telesno aktivnih Slovencev, povezovanje delegatov v mednarodnih organizacijah, preboj v MOK in dolgoročno obujanje ideje o olimpijski igrah.
Tomaž Barada (športni trener, rojen: 15. 11. 1973)
Nekdanji uspešni tekmovalec in večkratni prvak v taekwon-doju in kickbosku. Po končani tekmovalni karieri (2004) se je preselil v trenerske vode. Skrbel je tudi za vodenje športnega centra in Športne zveze Maribor, na državi ravni pa je bil član in podpredsednik IO OKS.
“Vem, kako je biti na vrhu, a vem tudi, koliko truda je potrebnega za dosežke,” je dejal v svojem nagovoru, ki ga je strnil v moto kandidature: “Dajmo športu glavno besedo.” OKS vidi kot hišo s trdimi temelji za vse športnike. Za to pa je potreben dialog z nosilci državne oblasti, povezovanje z gospodarstvom, turizmom in znanostjo. Kot cilje navaja več sredstev, iskanje novih tržnih potencialov, bolj spodbudno davčno okolje in na splošno boljše pogoje za šport in športnike. “Tudi za tiste, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij, in invalide,” pravi in dodaja. “Glas zame je glas športnike in šport. Glas, da krmilo ostane v rokah športnikov.”
Cerarjev nagovor
Letošnja predvolilna tekma, ki je kajpak ostala v senci volitev na državni ravni, je bila, vsaj v primerjavi s predhodnimi skupščinami, precej bolj negotova in v diskurzu tudi ostra. Tudi v luči tega si je že pred glasovanjem pravico do besede kot legenda slovenskega športa, olimpijski prvak ter leta 1991 tudi eden od pobudnikov in ustanoviteljev komiteja vzel Miroslav Cerar. Pozval je k spoštljivosti, povezovanju in športnem obnašanju. “Novo vodstvo bo nadaljevalo delo predhodnikov z dobrimi rezultati. Rezultati pa so plod skupnega dela. Želim si, da ostanemo prijatelji, povezani med seboj in osredotočeni na skupne cilje. Sodelovanje v športu je ključno in nujno. Verjamem v moč sodelovanja, zato verjamem, da bomo krmarili med številnimi izzivi,” je dejal nekdanji vrhunski telovadec, ki je bil v vseh dosedanjih “postavah” vrha OKS aktiven kreator delovanja.
Dosedanja predsednika OKS (1991-2022)
Janez Kocijančič
Veljal je za najbolj vplivnega slovenskega športnega funkcionarja. Dolgih 23 let je vodil krovno slovensko športno organizacijo. Večkrat na volitvah ni imel protikandidata, tekmece pa je vselej gladko odpravil. V OKS je vstopil kot uveljavljen smučarski funkcionar. Pečat je pustil tudi na mednarodni sceni, in sicer kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze in predsednik združenja evropskih olimpijskih komitejev. Vzporedno je vseskozi gradil politično in gospodarsko kariero. Leta 2014 je bil imenovan za častnega predsednika OKS. Po hudi bolezni je v 79. letu starosti umrl 1. 6. 2020.
Bogdan Gabrovec
Kar dve desetletji je bil predsednik Judo zveze Slovenije in podpredsednik OKS. Deloval je tudi kot predsednik odbora za vrhunski šport, pred tem pa kot predsednik športne zveze MO Slovenj Gradec, član strokovnega sveta za šport vlade RS in član ter tudi predsednik Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS. Ko je leta 2014 Kocijančič naznanil umik, se je podal v predsedniško bitko in na volilni skupščini premagal Zorana Jankovića in Andraža Vehovarja. Pred štirimi leti ni imel protikandidata. Vseskozi pa je poudarjal, da bo po dveh mandatih svoj sedež prepustil nasledniku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje